9. 9. 2010 | Mladina 36
Izjalovljen božji načrt
Kardinal Franc Rode o svojem mladostnem levičarstvu in modrosti v zrelih letih
Dr. Franc Rode, nekdanji slovenski nadškof, danes kardinal in prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, je ob petdesetletnici svojega duhovništva za Radio Slovenija spregovoril tudi o svobodomiselnih idejah v RKC. Rodeta so, ko je bil še mlad študent teologije v Parizu, posvečen je bil leta 1960, vznemirjale zamisli o modernizaciji cerkve, o tem, kako jo približati ljudem, da bo stopala v korak s časom, kar je napovedal drugi vatikanski koncil med papeževanjem Janeza XXIII. »Ozračje, v katerem smo študirali, in vzgoja, ki smo ji bili podvrženi, sta vsebovala precej togosti. Prisotno je bilo pomanjkanje osebne svobode, zato smo pričakovali premik v cerkvi. Z drugim vatikanskim koncilom je ta premik prišel,« se spominja Rode.
V mislih in besedah dr. Rodeta je bila takšna drža očitno prisotna še globoko v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Konec tistega desetletja je Rode v predavanju na teološkem seminarju v Ljubljani, naslovil ga je z Resničnim krščanstvom pri nas danes in jutri, zanimivo ovrednotil položaj in vlogo povojne duhovščine. Med drugim je dejal: »Iz viharja povojnih let je naša duhovščina izšla očiščena, bolj ponižna, dostikrat, žal, tudi bolj boječa, vendar je bil rezultat pozitiven. Pojavil se je drugačen duhovniški lik: duhovnik z manj zemeljskimi apetiti, manj svetni mogotec, bolj usmerjen k bistvenim, nadnaravnim stvarem.« Pa tudi cerkev je postala bolj odprta - in s tem tudi bolj evangelijska: »Naša cerkev je bila pred vojno preveč bogata. Župnik je bil pogosto tudi gospodarski veljak, samostani so bili preveč bogati, škofje so preživljali počitnice v gradovih. Cerkev je imela premoženje, ki ji ni bilo potrebno za izpolnjevanje njenega poslanstva, premoženje, ki je izhajalo še iz fevdalne dobe. Sama bi se morala odpovedati svojim posestim in jih izročiti ubogim.« Tako pa so ta proces po njegovih besedah opravili drugi (komunisti seveda!) in »nehote izpolnili božji načrt. Tako smo postali bolj revni in manj ošabni,« je še pojasnil. »Cerkev ni povezana z bogatimi in tudi sama ni bogata. Živi med ljudstvom in od ljudstva. Če je bližje komu, je bližje manj privilegiranim. Naša cerkev je proletarska in kristjani smo proletarci socializma.«
Danes so njegovi pogledi drugačni. Cerkev ni več »proletarska«, ampak njeni voditelji dobro skrbijo za kopičenje njenega materialnega bogastva. Toda zdaj komunistov ni več, da bi namesto duhovnikov samih izpolnili božji načrt o skromni cerkvi. In če prisluhnemo besedam kardinala Rodeta o njegovi mladostni »svobodomiselnosti« in želji po drugačni cerkvi - pravi namreč, da »človek, ki pri dvajsetih letih ni malo levo usmerjen, ni mlad. Človek, ki je pri petdesetih letih levo usmerjen, ni inteligenten. No, jaz upam, da sem bil mlad in da sem danes inteligenten« -, potlej sprememb v cerkvi zares ni mogoče pričakovati!
Misel o mladih levičarjih, ki naj bi se z leti spremenili, v izvorni različici sicer ni Rodetova. Večinama jo pripisujejo Winstonu Churchillu, ki naj bi bil dejal, da če nisi liberalen pri petindvajsetih letih, nimaš srca, in da če se kasneje ne spremeniš v konservativca, nimaš dovolj pameti. Po nekaterih podatkih sicer Churchill česa takšnega ni nikoli izrekel, izvirno različico te misli pa pripisujejo francoskemu državniku Françoisu Guizotu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.