9. 9. 2010 | Mladina 36 | Politika
Janšev priročnik za samopomoč
Deset taktik za politično preživetje v aferi Patria
Dr. Boris Vezjak, filozof in publicist
© Marko Pigac
Ne more biti nobenega dvoma: Janez Janša nujno potrebuje zajeten priročnik za samopomoč. Njegova kredibilnost je načeta kot še nikoli, obtožni predlog nevarno dolg in zanj tako obremenilen, da mu zaradi vpletenosti v korupcijo pri poslih s Patrio grozi zapor. Zdaj gre zares, na preizkušnji je njegova politična prihodnost, politična prihodnost celotne stranke ali kar političnega pola. Oblikovala sta se dva tabora: prvi že ve, da Janša ni kriv. Drugi že ve, da je. Toda goreči privrženci ne bodo dovolj. Kar krvavo potrebuje, so pravi nasveti za nevtralizacijo političnih učinkov, dober alibi, krizni štab, prepričljive poteze. V Slakovih Pogledih Slovenije je deloval zmedeno, kot nekdo, ki težko nadzoruje vse dele zgodbe, ne da bi zašel v nekonsistenco. Kot nekdo, ki ga ne smejo ujeti na laži. Namen tega zapisa, kjer se ne izrekam o Janševi krivdi, je razgrniti njegove taktike, pogledati skozi njegove oči in predvideti obrambne strategije, s katerimi bo ali je že skušal prepričati javnost. Zato, da jih bomo lažje prepoznali in razumeli.
Ena pomembnejših je padla v vodo: na trenutke je sicer poskušal prodajati zanj pomembno fantazmo, v skladu s katero je v Mladini objavljeni dokument fiktiven. Takšen status, neotipljive imaginarnosti namreč, so nujno imele objave vseh dosedanjih evidenc, s katerimi so stregli mediji, predvsem Mladina, Dnevnik in Delo. Z obtožnim predlogom se je fiktivni status omenjenih dokumentov opredmetil in postal konkretna grožnja, ob kateri ne bo mogel več zamahniti z roko. V Pogledih Slovenije, nesporni v patetičen nacionalističen okvir postavljeni repliki poptevejevskih Trenj, je vidno skrušeni prvak SDS že nakazal nekaj svojih manevrov in poskušal ponuditi razlago, zakaj tako dobro pozna ozadje afere Patria: doslej se z njo ni ukvarjal, pravi, zdaj se na vse pretege mora. Intenzivno. Njegova ključna težava bodo, še sreča, predvsem posredni dokazi. To praktično pomeni, da ga za zdaj pretežno obremenjujejo zgolj sklicevanje na njegovo ime, elektronska sporočila, zapiski in drugi indici o sestankih z njim ali o njegovih besedah. Z indici kot dokazno podlago pa je lažje manipulirati, saj že po definiciji niso povsem prepričljivi. Katere so torej strateške poteze, ki naj odvrnejo mnenje državljanov, da je resnično vpleten v afero? Kratek priročnik bi bil lahko videti takole.
1. Zanikaj vednost!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.