16. 9. 2010 | Mladina 37 | Politika
Se nadaljuje ...
Po mesecih premirja vrhovno državno tožilstvo spet odpira konflikt z ministrstvom za pravosodje
Barbara Brezigar in Aleš Zalar
© Borut Peterlin
Vrhovno državno tožilstvo je te dni na svoji spletni strani objavilo pripombe k predlogu novega zakona o državnem tožilstvu. Motijo ga skoraj izključno novosti glede pristojnosti generalnega državnega tožilca, načina njegovega imenovanja, vpliva državnotožilskega sveta ... Bolj kot ne gre spet zgolj za boj za ohranitev oblasti oziroma vpliva na tožilstvo, ki se vleče, že vse od nastopa aktualne vlade. Generalni državni tožilki namreč mandat poteče v začetku maja naslednje leto, kar pomeni, da se bodo še pred novim letom začeli postopki za imenovanje novega šefa tožilstva.
Vendar pa še noben postopek imenovanja generalnega državnega tožilca doslej ni tekel brez zapletov, ki so postopek zavlekli za več mesecev, tudi leto dni. Nazadnje, ko je bila na koncu imenovana Barbara Brezigar, se je recimo postopek tako zavlekel, da je na oblast prišla nova - Janševa vlada, ki je razvlečeni postopek končala z logično izbiro. Tokrat je za kaj takega manj možnosti (do izteka mandata aktualne vlade sta še dve leti), a Brezigarjeva reformo tožilstva zavira že od začetka. Ves čas poslušamo, kako ministrstvo za pravosodje vrhovnemu tožilstvu ne daje dovolj časa za pripravo pripomb v posameznih fazah postopka. Predvideni rok za uzakonitev reforme pa se vztrajno odmika. Kdaj se sprejmejo zakonske spremembe, ni nepomembno. Po dosedanjih izkušnjah bo v vmesnem času potreben začasni vodja. Ta je po veljavnem zakonu namestnik generalnega državnega tožilstva, vendar pa aktualnemu namestniku poteče mandat le štirinajst dni zatem, ko poteče Brezigarjevi. Zakon pa ne ponuja rešitve za nastalo situacijo, zato naj bi se že pripravljal načrt, po katerem bi Brezigarjeva odstopila, da bi jo lahko njen namestnik imenoval za začasnega vodjo. Vsak dan šteje, sploh če se, kar ne bi bilo presenečenje, dnevi začasnega vodenja razvlečejo na mesece. Novi zakon namreč pravno praznino zapolnjuje, o začasnem vodji pa v tem primeru ne odloča več tožilstvo samo, ampak ministrstvo oziroma vlada. Zato je toliko pomembno, kdaj začne veljati novi zakon ...
Tudi če med premierom Borutom Pahorjem in Brezigarjevo ne obstaja dogovor o ponovnem imenovanju na mesto šefa tožilstva, se generalna državna tožilka verjetno ne bo umaknila kmalu in brez boja. Po tem pa se tožilstvu obeta nova doba, novi šef tožilstva bo gotovo manj političen. Kot najelegantnejša izbira se omenja vrhovni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Proti človeku, ki je bil sprejemljiv za ustavnega sodnika, bi verjetno težko agitirala celo desnica. Ne glede na izbiro pa kandidata čaka težko delo, saj bo imel nekatere najbližje sodelavce vnaprej določene. Ti pa so vsi po vrsti najzvestejši kadri Barbare Brezigar in po večini strokovno neprimerni za položaje, ki jih zasedajo, in za izvedbo nalog, ki čakajo tožilstvo na poti k normalizaciji razmer.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.