23. 9. 2010 | Mladina 38 | Politika
Končno nov romski zakon
Bo paralizo romskega organiziranja na lokalni in državni ravni končal minister Lukšič?
Sprejemanje drugačnosti?
© Borut Peterlin
Predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, je po zadnji seji komisije napovedal ustanovitev posebne komisije, ki bo pripravila smernice za spremembe zakona o romski skupnosti. Šlo naj bi predvsem za spremembe pri sestavi krovnega državnega organa sveta romske skupnosti, ki je v danih razmerah generator paralize delovanja romskega organiziranja.
Sestava Sveta romske skupnosti, ki jo je že večkrat kot neprimerno izpostavila tudi varuhinja človekovih pavic Zdenka Čebašek Travnik, namreč daje monopolni položaj Zvezi Romov Slovenije. Ta je v rokah Jožka Horvata Muca, ki je bil do nedavna tudi predsednik sveta. Problem je v tem, da so k včlanjevanju v zvezo romska društva prisiljena, če želijo do finančnih sredstev, ki jih za ta namen daje država. O razdelitvi finančne pogače pa odloča svet romske skupnosti, v katerem pa so legitimno izvoljeni predstavniki romske skupnosti po zakonu vedno v manjšini. Takšno stanje pa ni zgolj nedemokratično in nepošteno do precejšnjega dela romske skupnosti, pač pa neguje tudi idealne razmere za nepravilnosti pri odločanju. Varuhinja je tako v svojem zadnjem letnem poročilu izpostavila netransparentno porabo proračunskih sredstev na strani vodstva sveta, s tem se ukvarja tudi računsko sodišče, zoper Horvata Muca je bila na policiji vložena kazenska ovadba ... Dovolj razlogov, da oblast ne more več zanikati neživljenjske ureditve, ki jo je prinesel zakon o romski skupnosti. Poleg tega se je znotraj romske skupnosti od sprejema zakona pa do danes zgodil precejšen razvoj in tudi pluralizacija, ki zahtevata modernejši zakon. Da so razmere za to očitno dozorele tudi v glavah politikov, pa so ugotovili tudi v vodstvu zveze Romov, ki se po neuradnih podatkih trudi doseči neposredno financiranje mimo aktualnega in tudi noveliranega zakona, ki jim utegne odvzeti monopolni položaj.
Lep dokaz, da je prišel čas, ko je resen in celosten premik pri odnosu države do vprašanja romskega organiziranja nujen, je povsem svež. To so volitve romskega svetnika v Grosupljem. Kljub temu da volitve romskega svetnika že drugič namesto občine izvaja kar državna volilna komisija, teh namreč ne bo oziroma bodo izvedene naknadno. Problem je v tem, ker Romov nihče ni obvestil o rokih za volilna opravila in posledično ni bilo niti ene pravočasno vložene kandidature za romskega svetnika. Tajnik občinske volilne komisije Andrej Struna je za Delo izjavil, da ne bo lovil Romov »po Grosupljem in vsakega posebej prosil, naj kandidira«. Župan Janez Lesjak pa je to izpostavil kot dokaz, da med grosupeljskimi Romi ni interesa za to funkcijo. Lokalna politika nasploh že praznuje, saj bo vsaj nekaj mesecev občinski svet spet lahko odločal brez navzočnosti romskega svetnika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.