23. 9. 2010 | Mladina 38 | Politika
Jemen te gleda
Vojna proti terorizmu, ki malokoga briga
Če bi razvrstili države, ki jih imajo ZDA za najnevarnejša oporišča Al Kaide in njeni ideologiji »svetovne svete vojne« privrženih terorističnih organizacij, bi se Jemen zagotovo uvrstil na skoraj sam vrh lestvice. Pred njim bi se po ravni teroristične grožnje in pa spopadov na terenu zvrstili le Afganistan, Pakistan, Irak (še vedno) in mogoče Somalija. Jemen, prej precej neznana revna zakotna država, skorajda nekako slučajno pripeta na sam jug sicer bogatega savdskega polotoka, se je šele nedavno zavihtel na vrh omenjene zloglasne lestvice. Svojih pet minut medijske prepoznavnosti je ta država dobila, ko je lani neki Umar Faruk Abdulmutalab, po rodu Nigerijec, poskušal na božični dan z opasanim razstrelivom strmoglaviti potniško letalo, namenjeno iz Amsterdama v Detroit. Napad je spodletel zaradi tehničnih težav, bomba namreč ni eksplodirala, je pa povzročila manjši ogenj, ki pa je poškodoval le Umarja; ta je dobil opekline po svojih nogah in mednožju. Kar je nekako že precejšnja kazen.
Ameriške tajne službe so Nigerijca takoj povezale z jemensko Al Kaido, ki naj bi ga izurila za zlovešči teroristični napad. John Brennan, svetovalec za domovinsko varnost predsednika ZDA Baracka Obame, je takrat za ameriško medijsko hišo CNN komentiral, da je »Jemen postal naša prioriteta«, pri čemer so ga podprli tudi nekateri zahodni voditelji rekoč, da je tej državi oziroma konkretneje režimu nujno treba vojaško pomagati pri uničenju teroristov. Britanski premier Gordon Brown je denimo konec januarja organiziral mednarodno konferenco, posvečeno temu problemu. In to je bilo vse, vsaj kar se medijske prepoznavnosti tiče. Tako Umar Faruk kot Jemen sta naglo izginila z naslovnic časopisov in utonila v pozabo. Vojna v tej državi, ki jo že lahko označimo za državljansko, pa se je začela naglo stopnjevati in trenutno dosega svoj vrhunec.
Vladna vojska stopnjuje srdito ofenzivo zoper, kot trdi režim, pripadnike Al Kaide v južni gorati provinci Šabva. Zaradi spopadov, ki potekajo v okolici tamkajšnjega mesta Huta, je po dostopnih podatkih Rdečega križa v zadnjem tednu svoje domove zapustilo že 12-15.000 ljudi. Razlog za ofenzivo vladne vojske, ki jo logistično in zračno podpirajo Američani, je precej sumljiv. Kot navajajo jemenski poveljniki, naj bi se v Šabvi skrivalo okrog 100 borcev Al Kaide. Res? A njih sto se zdaj spopada s tisoči jemenskih vojakov s težko oborožitvijo, ki jim povrh vsega pomagajo še ZDA? Kaj je to? Neka sprevržena verzija filma Rambo 3? Seveda ne. Gre za povsem drugo stvar. Da so v Jemnu res prisotne razne teroristične celice in da te najverjetneje tudi širijo svoj vpliv in moč, ni nobena skrivnost. A to še zdaleč ni glavni varnostni problem, s katerim se ta država spopada. Glavni vir nestabilnosti režimu v prestolnici Sana je separatistično Južno gibanje, sestavljeno iz kopice različnih klanov, ki že vrsto let zahtevajo odcepitev predelov na jugu Jemna od preostanka države. Ta ofenziva je usmerjena zoper njih in obstaja zelo realna možnost, da vladnim silam z njo ne bo uspelo doseči prav nič drugega kot državo pahniti v nenadzorovano državljansko vojno, iz katere se ne bo izkopala dolga leta, zahodna pomoč gor ali dol. Tako nekako, kot je to v Pakistanu.
Ofenziva na jugu je hkrati tudi svojevrstna predstava Brennana, ki je ta teden obiskal državo, da bi se dogovoril o dobavi orožja ter bojne opreme režimu. V naslednjih petih letih bodo ZDA Jemnu zagotovile vojaško pomoč v vrednosti milijarde dolarjev. Za primerjavo, še leta 2006 je ta pomoč znašala borih 4,6 milijona dolarjev. Primer Jemna tako jasno kaže, da se Američani nič ne naučijo iz svojih napak. Namesto da bi tej revni in že tako ali tako kaotični državi ter njenim prebivalcem pomagali z razvojno pomočjo, s svojim vojaškim pristopom, tudi tu zgolj pomagajo krepiti državljansko vojno, v kateri pa se seveda rojevajo teroristi oziroma džihadisti. Nekateri vodilni predstavniki klanov z juga Jemna so zahod opozorili na to, vendar jih ta ni slišal. Vprašanje tudi je, kako zelo resne bodo morale postati razmere v tej državi, da se bodo nanjo spet spomnili svetovni mediji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.