23. 9. 2010 | Mladina 38 | Ekonomija
Delna rešitev za visoke trošarine
Slovenska industrijska podjetja v primerjavi s tekmeci v sosednjih državah plačujejo izrazito najvišje trošarine na električno energijo in zemeljski plin
Od uvedbe novega zakona o trošarinah s prvim avgustom predvsem industrijska podjetja v primerjavi s tekmeci v sosednjih državah članicah EU že plačujejo izrazito najvišje trošarine na električno energijo in zemeljski plin. Po prvem novembru je ob tem predviden še dodaten dvig - štirikratni na električno energijo in dvakratni na zemeljski plin. »Stroški trošarin, ki jih bodo plačevala slovenska podjetja v primerjavi s podjetji v sosednjih državah članicah EU, bodo na električni energiji dosegli celo do 34-kratnike trošarin v sosednjih državah članicah EU,« so vlado opozorili na gospodarski zbornici (GZS). Na ministrstvu za finance so jim delno prisluhnili.
Državna sekretarka Mateja Vraničar jim je zagotovila, da so pripravili rešitev, po kateri bo tudi po prvem novembru ostala v veljavi sedanja ureditev, kar pomeni, da bodo podjetja še naprej lahko uveljavila znižanje trošarin za 50 odstotkov. Če bo proračun za leto 2011 to omogočal, bo z uredbami njihove zneske mogoče še dodatno znižati do 50 odstotkov. Trajnejšo rešitev za obdobje po letu 2012 pa bodo poskušali poiskati v okviru mešane skupine z GZS.
Po izračunu GZS bi podjetja morala z novembrskim dvigom, če bi ostal v veljavi, dodatno odšteti 100 milijonov evrov na leto, od tega samo podjetja v predelovalni industriji 85 milijonov evrov na leto, kar pomeni kar četrtino neto dobička, ki so ga ustvarila v letu 2009. Na GZS so naredili podrobnejšo analizo in preverili, kakšni bodo učinki za konkretno podjetje s konkretnimi podatki o porabi električne energije, če bi svojo proizvodno dejavnost opravljalo v Sloveniji, Avstriji, Italiji ali na Madžarskem. Ta analiza je prepričala ministrstvo za finance, da so pripravili spremembe.
Analizo so na GZS naredili za slovensko podjetje, ki bo v Sloveniji po prvem novembru za električno energijo, ki jo porabi (62.350 megavatnih ur), plačalo nekaj manj kot 754.500 evrov trošarine na leto. V Avstriji bi na prvi pogled plačalo precej več - 935 tisoč evrov -, a v tej državi bi izpolnilo pogoje za vračilo trošarine (na GZS ugotavljajo, da pogoji za to za industrijska podjetja tam niso zahtevni), zato bi bil končni znesek le slabih 85.400 evrov na leto. V Italiji bi isto slovensko podjetje plačalo le provincialno takso dobrih 22.300 evrov na leto, ker bi bila stopnja trošarine zanj nič. Na Madžarskem bi njegova trošarina za električno energijo znašala slabih 68 tisoč evrov na leto. Tudi pri zemeljskem plinu bodo slovenska podjetja po izračunih GZS plačevala 4,8-krat večje trošarine kot v Italiji in 5,3-krat večje kot na Madžarskem. Za energetsko intenzivnejša podjetja ta razmerja veljajo tudi v primerjavi z Avstrijo.
Na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa so v jesenski napovedi zapisali, da povišanja cen energentov in trošarin letos vplivajo na inflacijo, ki bo konec leta dosegla 2,8 odstotka - ob upoštevanju novembrskega dviga trošarine na električno energijo. »Pri cenah energentov in trošarinskih izdelkov prihaja tudi do največjega razhajanja med inflacijo v Sloveniji in na evrskem območju,« navaja Umar.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.