23. 9. 2010 | Mladina 38
(Ne)skrb za slovenščino
Bo slovenski jezik zaradi varčevanja izginil s tujih univerz?
Učenje slovenščine (posneto na Spomladanski šoli slovenščine)
© Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Ministrstvo za visoko šolstvo je nedavno pripravilo gradivo, namenjeno obravnavi v vladi, v katerem je predvidelo, da bi v prihodnjih dveh letih sredstva, namenjena skrbi za slovenščino, zmanjšali za 30 odstotkov. Postavka »Skrb za slovenščino« je zdaj »vredna« 1,8 milijona evrov, ta sredstva pa so namenjena za lektorate slovenskega jezika na tujih univerzah in plače tistih, ki poučujejo slovenščino v okviru lektoratov. Lektorate slovenskega jezika ima zdaj že 53 tujih univerz po vsem svetu, na njih pa pouk slovenščine obiskuje skoraj 1900 tujih slušateljev. Na številnih univerzah je mogoče slovenski jezik s podporo lektoratov tudi redno študirati.
Ministrstvo je v dokumentu zapisalo, da bi morali zaradi tako korenitega zmanjšanja financiranja že prihodnje leto zapreti okoli deset lektoratov. Pri tem ni navedlo, kateri bodo prvi na udaru, saj dogovori in premisleki še potekajo, zadnjo besedo pri tem, ali je odprava posameznega lektorata upravičena ali ne, pa naj bi imela posebna komisija, v kateri bodo tudi predstavniki vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za kulturo. Ob tem ni nepomembno, da želi visokošolsko ministrstvo ravno te institucije prepričati, naj sodelujejo pri sofinanciranju lektoratov. Konkretnih dogovorov glede tega doslej niso sklenili in vprašanje je, ali jih bodo. Na zunanjem ministrstvu recimo pravijo, da nimajo »nikakršnih pravnih možnosti za zagotavljanje finančnih sredstev« za lektorate, saj ti sodijo v pristojnost visokošolskega ministrstva. Na zunanjem ministrstvu dodajo, da so že nekajkrat izrazili obžalovanje zaradi krčenja sredstev za lektorate.
Ob načrtih visokošolskega ministrstva so še veliko bolj ogorčeni strokovnjaki za slovenski jezik, ki so prepričani, da bi ukinjanje lektoratov povzročilo »neprecenljivo škodo«, še več, šlo naj bi za »popolno katastrofo«. Predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik dr. Marko Stabej pravi, da bi, če bi se ukinjanja res lotili tako na hitro, študenti sredi študija, ki traja od tri do pet let, ostali brez izvajalcev lektoratov, mentorjev, ponekod pa tudi brez vseh jezikoslovnih predavanj. »Na 24 univerzah je slovenščina posebna študijska smer, predavanja pa izvajajo tudi lektorji. Zato lahko predvidevamo, da bi bile univerze v tujini prisiljene ukiniti študijske programe slovenščine oziroma prisotnost slovenščine na svoji univerzi, to pa večinoma pomeni, da bi slovenščina na univerzitetni ravni v nekaterih državah sploh izginila,« opozarja Stabej.
Strokovnjaki se strinjajo, da bi bilo odpravljanje lektoratov nesmiselno, saj bi jih bilo nemogoče še kdaj ponovno oživiti. Poleg tega lektorati in študij slovenščine delujejo izključno na uglednih državnih univerzah. To bi škodovalo tudi ugledu Slovenije. »Zatrdimo lahko, da bi predvidena ukinitev in odpoklic slovenskih lektorjev z univerz v tujini močno vplivala na ugled Slovenije in tudi na njen ugled zanesljivega partnerja na mednarodnem univerzitetnem trgu, za kar si prizadevamo vsa leta v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah učitelji in nosilci programa v Ljubljani,« je prepričan Stabej.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.