23. 9. 2010 | Mladina 38
Združenje osumljenih
Nova veteranska organizacija
Strumno ob zvokih slovenske himne
© STA
Minuli teden je prvak SDS Janez Janša, za katerega smo mislili, da ga tarejo druge skrbi, skupaj z Antonom Krkovičem, Igorjem Bavčarjem in Lojzetom Peterletom predstavil javno pobudo za nastanek novega veteranskega združenja - Veteranov slovenske osamosvojitve. Namen združenja naj bi bil »pošten« spomin na osamosvojitvene dogodke in ne »spomin, pomešan z interesi totalitarne narave«, je pojasnil Peterle.
Novo veteransko združenje, katerega ustanovni sestanek naj bi bil konec leta, pa je že pripravilo prvo pobudo; kot je dejal Janša, želijo za začetek podpreti pobudo primorskega pisatelja Borisa Pahorja in predlagati spremembo slovenske himne. Znano je, da je Pahor že večkrat predlagal, da bi besedilo slovenske himne, ki je po zakonu sedaj sedma kitica Zdravljice (»Žive naj vsi narodi ...«), spremenili tako, da bi se himna začela z delom druge kitice: »Bog našo nam deželo, bog živi ves slovenski svet. Žive naj vsi narodi ...« Tako bi bilo v besedilu omenjeno tudi slovenstvo, ki mu je Zdravljica namenjena. Kajti, kot pravi Pahor, slovenski narod, stoletja odvisen od drugih, sedaj v himni navkljub Prešernu zanika svoj obstoj in »kot anonimnež hvali dobro sosedstvo« po t. i. internacionalistični, Kardeljevi formuli.
Društvo pisateljev Pahorjeve pobude ni podprlo zaradi težav z glasbo, zato jo bo sedaj podprlo Janševo novo veteransko združenje. Tudi zato, ker naj bi bila v ustavi za himno določena celotna Zdravljica, potem pa naj bi bil šele 20. oktobra 1994 v parlamentu, kot je dejal Janša, »brez kakšne večje razprave sprejet zakon o slovenskem grbu, zastavi in himni. Nekdo je to prešvercal v besedilo in zdi se mi, da se to ni zgodilo slučajno.« No, pogled v državnozborske arhive pokaže, da so sedmo kitico pomagali »švercati« predvsem poslanci SDS. Notranjepolitični odbor, ki je tedaj muzikološki inštitut ZRC SAZU prosil za notni zapis Zdravljice in ki je tudi potrdil sedmo kitico za slovensko himno, je vodil poslanec tedanje SDS (SDSS) Vitodrag Pukl. A kakorkoli, resnici na ljubo so poslanci že veliko pred tem, ob osamosvojitvi, spontano zapeli prav sedmo kitico in ta je tedaj prišla v splošno rabo in zakon. Se je s tem v spomin na osamosvojitev vmešal »interes totalitarne narave«?
Literarni zgodovinar, profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in »prešernoslovec« Miran Hladnik pravi, da je veliko bolj »patriotsko«, če se pri državnih simbolih ravnamo po tradiciji in simbolov ne spreminjamo v skladu z vsakodnevnimi potrebami politike, saj prav stalnost daje težo simbolom, spreminjanje pa doseže nasprotni učinek. »Identiteta, za katero si tako prizadevamo, potem izgubi smisel, saj kažemo, da nismo gotovi vanjo, to pa je kontraproduktivno. Sicer pa, kdo na himne sploh gleda po vsebinski plati?« se sprašuje Hladnik. Ker argumenti pobudnikov za spremembo himne stojijo na trhlih nogah, se ne moremo ogniti misli, da omenjeni prej kot osamosvojitev rešujejo svoj ugled. Vsi po vrsti razen Peterleta, torej Janša, Krkovič in Bavčar, so pred sodišči obtoženi korupcije. Zato pa, če imajo že plemenite namene, naj morda z ustanovitvijo združenja raje malce počakajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.