23. 9. 2010 | Mladina 38 | Politika
Prva odločba neupravičeno negativna
Na ministrstvu za notranje zadeve bodo popravili napačno odločitev pri prvi odločbi o izbrisanih po novem zakonu
© Borut Peterlin
Dober mesec dni po uveljavitvi novega zakon o izbrisanih, ki prinaša možnost uveljavljanja nezakonito odvzete pravice do stalnega prebivanja, smo dobili prvo odločbo. Negativno odločbo. Na ministrstvu za notranje zadeve pa so se po pregledu odločbe očitno odločili, da že na začetku postavijo standard, ki ga prinaša novi zakon in naj velja tudi v vseh drugih postopkih odločanja. A odločbo bodo odpravili in jo vrnili v ponovno odločanje.
Zgodba izbrisanega in njegove družine, ki je vložil prošnjo za dodelitev statusa za stalno prebivanje po noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD-B), je naslednja. Skupaj z družino je bil izbrisan leta 1992, naslednje leto pa je bil prisilno odstranjen iz Slovenije. Z družino vred so ga v Ljubljani namreč pobrali ljubljanski policisti, in ko se je kombi ustavil, so dobili kratko navodilo: »Ne vračajte se v Slovenijo.« Nobenega postopka, sodnika za prekrške, možnosti pritožbe, izročitve tujim obmejnim ali varnostnim organom. Posledično brez dokazov o načinu odstranitve iz države ali sploh izvedbi postopka odstranitve. Pot jih je potem vodila prek Nemčije v Makedonijo in od tam v Srbijo, ker so si leta 2007 končno uredili status. V Slovenijo so se vrnili takoj za tem in zaprosili za vrnitev statusa stalnega prebivanja. Ministrstvo za notranje zadeve je prošnjo zavrnilo, odločbo ministrstva je potem razveljavilo upravno sodišče in vrnilo ministrstvu v ponovno odločanje. Ministrstvo je tako moralo v zadevi odločati še enkrat, a tokrat že pod pogoji, ki jih določa novelirani zakon.
Gre torej za značilen primer usode izbrisanega, ki naj bi zadoščenje našel prav v novem zakonu, ki so ga ministrstvu za notranje zadeve po 18 letih spisali, državni zbor pa sprejel že v prvem letu aktualnega mandata. A na ministrstvu so »po skrbnem tehtanju dokazov in upoštevanju materialnega predpisa« ugotovili, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Razlog? »Za njegovo štirinajstletno odsotnost ne more biti v celoti odgovorna država, ki bi tujcu z resnim namenom vanjo vstopiti in v njej prebivati, to tudi omogočila, še posebej ob upoštevanju dejstva, da strankino ravnanje ni kazalo na željo po vrnitvi v Republiko Slovenijo, pač pa si je stranka status urejala v drugi državi (najprej v Nemčiji in kasneje v Srbiji).« Očitanje štirinajstletne odsotnosti izbrisanemu, ki si je ravno toliko let poskušal urediti status? Odsotnost resnega namena vrnitve, čeprav se je večkrat poskušal vrniti, o čemer ima celo pisni dokaz s slovenskega veleposlaništva v Nemčiji? Ureditev statusa v drugi državi, čeprav je prav to prvi pogoj za vrnitev v Slovenijo? So uradniki na notranjem ministrstvu prebrali zakon, ki ga je spisal državni sekretar Goran Klemenčič in v državnem zboru tako srdito branila ministrica Katarina Kresal?
Katarina Vučko z Mirovnega inštituta, ki nad primerom bdi že od začetka, pravi: »Gre za odločitev v nasprotju z mojimi pričakovanji, saj po mojem mnenju prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, ki jih določa novela zakona. Zakon navaja prisilno odstranitev kot enega izmed razlogov odhoda, ki dejanskega življenja v državi ne prekinjajo in je s tem izpolnjen pogoj za pridobitev dovoljenja.«
Po pregledu zadeve so v vrhu ministrstva priznali, da je prišlo do napake pri odločanju. Napako obžalujejo, a ker je šlo še za odločitev v stari zadevi, v kateri na prvi stopnji odloča ministrstvo oziroma direktorat za upravne notranje zadeve, naj bi bila možna samo še pritožba na upravno sodišče in stvar ni več v rokah ministrstva. Po novem zakonu namreč na prvi stopnji odločajo upravne enote, ministrstvo je pritožbeni organ, šele izjemoma je mogoča pot na sodišče. A na ministrstvu so se nazadnje vendarle odločili, da gre za preveč pomemben primer, ki bi lahko v prihodnjih treh letih, kolikor jih je na voljo za vlaganje zahtevkov, precedenčno vplival na odločanje v novih zadevah na upravnih enotah v nasprotju z duhom zakona. Pojasnjujejo, da so formalno stvari tekle, kot bi morale, in da je odločanje kljub temu, da je šlo za staro vlogo, nazadnje potekalo ob upoštevanju določb novega zakona. Hkrati pa tudi priznavajo, da gre za odločitev v neposrednem nasprotju z namenom zakona, v nasprotju z namenom usposabljanj, ki jih je ministrstvo pripravilo za uradnike, ki bodo o vlogah izbrisanih odločali na upravnih enotah, in ne nazadnje v nasprotju z usmeritvami za izvajanje zakona, ki so jih dobili ti uradniki. »Po ponovni preučitvi zadeve je ministrstvo ugotovilo, da v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka in zato bo Ministrstvo za notranje zadeve postopek obnovilo po uradni dolžnosti.« V praksi to pomeni, da bodo odločbo odpravili in jo vrnili v ponovno reševanje.
Lahko bi rekli pohvalno. Ampak kako bo ministrstvo nadziralo pravilno razumevanje določb novega zakona pri odločanju v konkretnih zadevah na upravnih enotah? Bodo izdali navodilo, da se vsi izbrisani, ki vložijo prošnjo za obnovitev statusa, v primeru negativne odločbe nujno pritožijo in s tem ministrstvu kot pritožbenemu organu ponudijo možnost nadzora? V mesecu dni od uveljavitve zakona je prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje sicer vložilo 24 izbrisanih, za izdajo posebne, torej dopolnilne odločbe, pa 16 izbrisanih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.