14. 2. 2011 | Mladina 39
Končna analiza
Če je bila po izbruhu krize glavna težava kriza zaupanja v bančni sistem, zakaj vnovično zaupanje ni pripomoglo tudi h krepitvi gospodarske rasti? Zakaj ni rasti zaposlenosti?
Svetovno gospodarstvo je bilo pozimi 2008-2009 na robu prepada. Zaradi množične okužbe, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila v Evropo in je grozila tudi preostalemu svetu, so se sesuvale borze, posojilni trg je zamrznil in banke so objavljale bankrote. V najmračnejših dnevih krize so v ZDA zaprli po 700.000 delovnih mest na mesec, svetovna trgovina pa se je krčila hitreje kot prva leta velike krize v 30. letih.
Poleti 2009, ko se je svetovno gospodarstvo umirilo, je postalo jasno, da ne bo popolne reprize velike krize. Od junija 2009 veliko kazalcev kaže izboljšanje razmer: bruto domači proizvod se v vseh pomembnejših gospodarstvih povečuje, svetovna industrijska proizvodnja je spet živahnejša in dobiček ameriških družb se je vrnil na raven izpred krize. Kljub temu se brezposelnost niti v ZDA niti v Evropi skoraj ni zmanjšala - to pomeni, da so tegobe brezposelnih, zlasti v ZDA s šibko varnostno mrežo, vse večje, saj so pravice do nadomestil presahnile, prihranki so izčrpani. Olajšanja še ni na vidiku: brezposelnost se v najbolj prizadetih evropskih državah še povečuje, ameriška gospodarska rast vidno peša in po marsikateri strokovni napovedi bo stopnja ameriške brezposelnosti ostala visoka ali se bo prihodnje leto celo še povečala.
Glede na neobetavne napovedi bi od politikov in ekonomistov najbrž pričakovali paniko, vneta prizadevanja za oblikovanje načrta, s katerim bi spodbudili rast in odpiranje delovnih mest. Očitno se motimo: hiter pregled novih knjig in člankov ne kaže nič takšnega. Iz tiskarn še vedno množično prihajajo knjige o veliki recesiji, a večinoma opisujejo preteklo dogajanje in se sprašujejo, kako smo se znašli v takšnih škripcih, namesto da bi nam pokazale izhod. Toda biti moramo pošteni in dodati, da so v številnih knjigah tudi nasveti, kako se izogniti naslednjemu balonu - manjkajo pa smernice glede najhujše težave, in sicer, kako se spoprijeti s še vedno vidnimi posledicami zadnje krize.
Nenavadno pomanjkanje zanimanja za prihodnost lahko razložimo le z zakoni knjigotrštva. Drži, da je bila večina knjig o gospodarstvu, ki na trg prihajajo zdaj, v tisku, še preden je postalo očitno, da nas bo tako imenovana okrepitev razočarala. A tudi zadnji članki kažejo izrazito nepripravljenost nesrečne znanosti, da bi ponudila rešitve za težave z vztrajno visoko brezposelnostjo in mlahavim gospodarstvom. Burno smo razpravljali o učinkovitosti monetarnih in fiskalnih ukrepov na vrhuncu krize, slišali smo tudi glasne izjave, česa ne smemo početi - neštetokrat so nas svarili pred domnevnimi pastmi proračunskega primanjkljaja in sproščeno denarno politiko, le redko pa smo slišali predloge za pozitivne ukrepe, s katerimi bi se izkopali iz težav. V nadaljevanju članka je razmeroma kratko razmišljanje o temeljito obdelani, a še vedno sporni temi: izvoru krize leta 2008. Nato se bomo posvetili trenutni politični razpravi o odzivu na krizo in njene posledice. A da ne bomo držali bralcev v napetosti: prepričani smo, da gre pri skromnih predlogih za odpravljanje brezposelnosti za ohromelost, za katero smo krivi sami. Možnosti za ukrepanje, monetarno in fiskalno, je dovolj. Toda politikom, uradnim vladnim predstavnikom in ekonomistom je zmanjkalo poguma - ceno pa bo plačalo nekaj milijonov delavcev.
1. Recimo temu veliki severnoameriški nepremičninski balon: v prvem desetletju tretjega tisočletja so cene hiš in poslovnih prostorov ponekod v Evropi in Severni Ameriki narasle do neba. Med letoma 1997 in 2007 so v ZDA zrasle za 175 odstotkov, v Španiji za 180 odstotkov, v Veliki Britaniji za 210 odstotkov, na Irskem pa za celih 240 odstotkov.
Zakaj so se cene nepremičnin tako zelo zvišale v tako številnih državah? Na splošno obstajajo štiri razširjene razlage (ki se med seboj ne izključujejo): nizke obrestne mere Zveznih rezerv (FED) po recesiji leta 2001, preveliki prihranki po vsem svetu, finančne inovacije, s katerimi so zakrinkali tveganje, in vladni programi, ki so pripomogli k tako imenovanemu moralnemu tveganju.
Politika nizkih obrestnih mer
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.