Posodiš kavč?

»V Dublinu nas je gostil neki tip z veliko hišo, v kateri je imel tudi masažni salon. Nikoli ne bom pozabila, kako smo pogledali, ko nam je pokazal, kaj ima v kleti. Za majhnimi vratci v eni izmed sob se je skrivala cela zbirka kipcev in druge krame, ki jo je zbiral,« pripoveduje Pia Rihterič o svojem potovanju po Irski. Ni šlo za klasično potovanje s prenočevanjem po hotelih ali kampih, temveč za potovanje, na katerem so dekleta kombinirala t. i. »couchsurfing« in različne hostle. Stroški potovanja so obsegali stroške prevoza in hrane. Prenočišče je bilo večinoma zastonj.

En dan tu, drugi dan tam

Več kot dva milijona popotnikov z vsega sveta je združenih v skupnosti couchsurfing.org. Gre za neprofitno organizacijo, ki goji filozofijo dostopnosti potovanj za vse. Kako sistem deluje? Vpišeš se na spletno stran in poiščeš gostitelja, ki ti ustreza, na podlagi dogovora o času bivanja pa nato brezplačno živiš pri njem. »Imela sem srečo, da smo vedno dobile svojo sobo, ne le kavča. Vsekakor mislim, da si lahko pri posamezniku največ tri dni. Po eni strani je dobro, da spoznaš nove ljudi, po drugi pa nikoli ne veš, koliko se jim da ukvarjati s tabo, ali bo nevljudno, če rečeš, da hočeš kaj časa zase,« izkušnje opisuje Pia, ki ni le potovala, temveč je ljudi nekaj časa tudi gostila v Ljubljani. Če si član mreže couchsurferjev, namreč lahko ponujaš prenočišče, lahko pa si za tujce dostopen le za kakšno kavo in za to, da jim razkažeš mesto ali svetuješ, katere kraje se splača obiskati.
Je pa takšen način potovanja namenjen bolj tistim, ki so pripravljeni na nepredvidljivo in včasih tudi na manj udobja, kot ga ponuja hotel. Gaetan Vanistendael iz Belgije je s couchsurfingom obiskal Indijo, Uzbekistan, Indonezijo in Kirgizijo: »Vedno sem ostal največ dva ali tri dni. Slabih izkušenj nimam. Je pa res, da sem zelo odprt človek in mi tak način potovanja zelo ustreza, saj rad spoznavam nove kulture.« Gaetan je popotnikom ponujal prenočišče, ko je bil na študijski izmenjavi v Kirgiziji, in tako so pri njem bivali posamezniki iz Avstralije, Nove Zelandije, skoraj vseh evropskih držav in ZDA: »Seveda bogatejše države ljudem omogočajo, da potujejo pogosteje. Prihajajo pa tudi ljudje iz revnejših delov sveta, ki si dražje nastanitve ne morejo privoščiti. Za nekatere je celo 20 evrov na noč za hostel preveč.«
Preden prideš do želenega »kavča«, je potrebnega nekaj časa. Pia pojasnjuje, da je pred obiskom Irske poizvedbo poslala okoli 50 gostiteljem, od teh jih je odgovorilo deset. Veliko ponudnikov prenočišč tudi samih potuje, poleg tega ima lahko gostitelj, pri katerem bi želel prenočiti, kavč zaseden ravno takrat, ko bi ga potreboval. Navadno je izbira gostiteljev omejena še z upoštevanjem posameznikovih interesov. »Sam sem bil pri izbiranju gostiteljev pozoren predvsem na to, da so se njihovi interesi ujemali z mojimi, da je bila njihova odzivnost pri odgovarjanju na vprašanja visoka, ni pa se mi zdelo pomembno, ali imajo veliko izkušenj,« Gaetan našteva merila za odločanje, pri kom ostati. Prepričan je, da je stopnja zadovoljstva s potovanjem odvisna od posameznikove prilagodljivosti: »Če z gosti dobro komuniciraš, če je jasno, kaj kdo pričakuje, ni neprijetnih izkušenj.«
Docent dr. Gregor Petrič, ki se na Fakulteti za družbene vede med drugim ukvarja s spletnimi omrežji in z družbenimi vidiki novih tehnologij, pravi, da je ob srečanju med gostom in gostiteljem couchsurfing lahko tudi obremenjujoč: »Na Facebooku ali spletnem omrežju lahko posameznika enostavno ignoriraš, ko naveže stik, če pa je kdo pred tvojimi vrati, se lahko hitro znajdeš v konfliktnem položaju. Tudi zaradi različnih kulturnih pričakovanj se bo komu zdelo samoumevno, da je pri tebi ves čas več dni, drugemu pa bodo že trije dnevi preveč.« Pred potovanjem je tako najbolje doreči čim več stvari in razčistiti, kakšna so pričakovanja ene in druge strani: ali se boš z gostiteljem družil ali bo šlo zgolj za prenočišče in boš čez dan prepuščen samemu sebi.
Sara Jud je s prijateljico potovala po Španiji: »Z gostitelji smo se družili, zvečer smo šli skupaj ven, imeli skupaj zajtrk in kosilo ... Medtem ko so imeli svoje opravke, sva s prijateljico dobili tudi ključ stanovanja, tako da ni bilo težav, če sva si želeli oditi 'domov'.« Treba je namreč vedeti, da si ob prihodu k nekomu še vedno neznanec, zato ni pravilo, da boš dobil ključ stanovanja, in si za bivanje v njem vezan na čas, ko so gostitelji doma.
Če veliko potuješ, spoznaš veliko ljudi, vendar to še ne pomeni, da boš stike z njimi tudi ohranil. Gaetan meni, da to niti ni prvotni namen couchsurfinga. »Že tako ali tako imaš omejeno količino časa in ga želiš preživeti z ljudmi, ki so ti res blizu. Vedno pa je dobro imeti mrežo stikov, v kateri so ljudje, ki ti bodo, če boš to potreboval, priskrbeli nekatere podatke o obiskanih krajih.«

Varno, nevarno?

Sara se septembra odpravlja v Turčijo, vendar verjetno pri tem ne bo uporabila couchsurfinga, saj opaža, da »so med registriranimi člani v večini moški brez izpopolnjenega profila. Po nekaj splošnih vprašanjih na forumu o sami logistični izvedbi potovanja sem glede na količino in vsebino povratnih zasebnih sporočil dobila občutek, da njihov namen ni le spoznavanje tujih kultur prek stika z lokalnimi prebivalci in njihovim vsakdanjikom, kar je ena izmed največjih prednosti, ki jih med drugim ponuja couchsurfing.«
Pri iskanju varnega gostitelja je pomembno, da si sam dovolj previden, sicer pa naj bi bil, tako vsaj pravi Petrič, couchsurfing.org zanesljiv portal, kjer je za varnost dobro poskrbljeno. Identiteta posameznikov se preverja s finančnimi mehanizmi, saj posameznik ob prijavi prispeva minimalno vsoto. Poleg tega se uporabniki med sabo ocenjujejo, lahko dodajo tudi komentar, kaj je bilo dobro in kaj narobe. Pri iskanju prenočišča pri vsakem članu skupnosti vidiš njegovo celotno zgodovino in pač iščeš tiste z dobrimi ocenami. Pri couchsurfingu pa Petrič vidi še eno pozitivno plat. »Recimo Google in Facebook vse bolj posegata v posameznikove zasebne podatke in jih uporabljata, couchsurfing pa teh namenov nima. Na strani ni oglasov, poslovanje in finančna poročila so vsaj za zdaj transparentni.«
Čeprav je couchsurferjev že več kot dva milijona, na strani pa je zastopanih več kot 200 mest po svetu, gre za značilno populacijo, ki ji ustreza točno določen način potovanja. Glavnina uporabnikov sodi v starostno skupino od 18 do 25 let. Tudi kulturna izkušnja je lahko zato svojevrstna. Kot pravi Petrič, se pri izbiri, h komu boš šel, odločiš za človeka, katerega interesi se ujemajo s tvojimi. Tako že sam po svoje prispevaš k homogenizaciji in je tudi kulturna izkušnja delno omejena.