14. 10. 2010 | Mladina 41 | Politika
Ne manj, več vojske!
Ne le, da resolucija o spremembah vojske ne predvideva resnega preoblikovanja, načrtovano je povečanje števila pripadnikov oboroženih sil
Ministrica Ljubica Jelušič, ki že devet mesecev išče, kdo se skriva za peticijo Ukinimo vojsko.
© Borut Krajnc
V sredo je bila v državnem zboru javna razprava o prihodnosti Slovenske vojske (SV). Njen namen naj bi bil pridobiti mnenja in stališča do predloga resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025. To naj bi bila podlaga za drugo obravnavo na odboru za obrambo. Vendar je vprašanje, kako (če sploh) bodo izražena mnenja upoštevana. Med povabljenimi so bili tudi pobudniki Mladinine peticije Ukinimo vojsko!, ki je že januarja začela odpirati vprašanja o drugačni porabi sredstev, trenutno namenjenih vojaški obrambi.
Peticija je v državnem zboru nastopila že tretjič. Jože Vogrinc, eden prvopodpisanih pod peticijo, ki se razprave ni mogel udeležiti, meni, da je nerazumljivo, da podpisnike peticije vabijo na razpravo, »kjer predvidena tematika razprave in vsa vprašanja že predpostavljajo ne samo to, da bo slovenska vojska še dolgo obstajala, ampak tudi vrsto podrobnosti, ki že predpostavljajo poprejšnje odločitve o smeri razvoja vojske«. Poudarja še, da je zastraševanje z zunanjim sovražnikom, ki ga tako radi omenjajo zagovorniki vojske, na kratek rok preizkušeno sredstvo za politični nadzor in konsolidacijo. Na dolgi rok pa prispeva k eroziji demokracije, fobiji pred tujci in k razrasti totalitarizma.
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je na predstavitvi povedala, da je resolucija dolgoročne narave ter se osredotoča na vprašanje utemeljitve mednarodnega varnostnega okolja in naravo sodobnih sporov. Predvideva uskladitev razvoja in opremljanje SV z dejanskimi materialnimi in kadrovskimi zmožnostmi. In te resolucija vidi v povečanju števila pripadnikov SV s trenutnih 7600 na 8000. Obenem bi imeli še 2000 pogodbenih rezervistov.
Slovenska vojska zdaj na leto stane 750 milijonov evrov, zato je bil do resolucije zelo kritičen poslanec Zaresa Franco Juri. Po njegovem mnenju gredo spremembe v smer preoblikovanja SV v ekspedicijsko vojsko, katere ključni namen je sodelovanje v zunanjih tujih vojaških operacijah. Opozoril je, da se prepogosto kot ključen dejavnik preoblikovanja omenja Nato, Združeni narodi, najvišji mednarodni organ, kjer se sklepa, glasuje in odloča o mednarodnih mirovnih operacijah, pa v resoluciji sploh niso navedeni. »To kaže na obsedenost naših načrtovalcev z uporabo Slovenske vojske v tujih operacijah, govori se tudi o operacijah visoke intenzitete, kar pomeni sodelovanje v vojnah,« je bil kritičen.
Eden izmed razpravljavcev je opozoril, da je vojska »najpomembnejši del državnega sistema, ki naj brani in varuje našo skupnost pred nevarnostmi, z večjo ali manjšo verjetnostjo. Pozornost in načrtovanje mora biti usmerjeno v grožnje z večjo verjetnostjo«. To pa so naravne nesreče in podnebne spremembe, katerih pogostost in intenzivnost se povečujeta. Dokument sam priznava majhno verjetnost oboroženega spopada znotraj evroatlantske zveze in ob koncu razprave je jasno nekaj: v začetku tedna je italijanska vlada napovedala umik svojih vojaških enot spomladi 2011, vsaj za zdaj pa je takšen predlog utopično pričakovati od slovenske vlade.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.