21. 10. 2010 | Mladina 42 | Družba
Multipla mnenja
Zdravniški spori zaradi novega domnevno učinkovitega načina zdravljenja neozdravljive multiple skleroze
Poseg v centru Medicor. Ekipa zdravnikov od leve proti desni: mag. Zoran Miloševič, anesteziologinja dr. Nadežda Črnič-Tokič, dr. Metka Zorc in dr. Miro Denišlič
Že skoraj leto je minilo, odkar je italijanski kirurg dr. Paolo Zamboni z Univerze v Ferrari v znanstveni reviji Journal of Vascular Surgery objavil teorijo, da multiplo sklerozo, domnevno neozdravljivo avtoimunsko bolezen osrednjega živčevja, povzroča zožitev vratnih ven oziroma kronična cerebrospinalna venska insuficienca. Če bi to držalo, bi lahko do zdaj neozdravljivo bolezen ozdravili s precej preprostim operativnim posegom. Pacienti in njihovi bližnji so seveda takoj zastrigli z ušesi. Najprej previdno, ker so imeli slabe izkušnje z obetavnimi zdravili iz preteklosti. Ko pa je več in več pacientov, ki so poseg širjenja ven prestali, začelo poročati o občutnem izboljšanju zdravja, so postali nestrpni. Tudi v Sloveniji. Začeli so se naročati na preiskave, ki bi potrdile zožitev ven, nekateri so se začeli naročati tudi na operativne posege, ki so jih začele izvajati nekatere bolnišnice v Bolgariji, Srbiji in na Poljskem. Hkrati so si na vse pretege prizadevali, da bi tudi slovenske zdravnike prepričali, naj se proaktivno lotijo preverjanja nove teorije. Večinoma so naleteli na zaprta vrata, saj se zdravniki niso želeli ukvarjati z metodo, ki po standardih, veljavnih v uradni medicini, še ni bila preverjena, in so želeli počakati na izsledke večjih raziskav v tujini. Konec maja pa se je skupina slovenskih zdravnikov vendarle odločila, da bo tudi sama preizkusila učinkovitost nove domnevne metode zdravljenja multiple skleroze. V zasebnem medicinskem centru Medicor v Izoli so do danes opravili že več kot 50 posegov, s katerimi so pacientom z multiplo sklerozo z žilnim katetrom in napihljivim balončkom razširili prizadete vratne vene. Učinki so jih presenetili.
»Štirje pacienti so dejansko shodili. Pri drugih pa se je na primer izboljšal vid, nimajo več težav z uriniranjem, imajo več energije, se ne tresejo, lahko vstanejo, laže skrbijo sami zase, nimajo glavobolov, vrtoglavice, slišijo bolje,« našteva kardiologinja dr. Metka Zorc, direktorica Medicorja. Kirurg Zoran Miloševič pa dodaja: »Nekateri pacienti izboljšanje občutijo že na operacijski mizi. To me je zelo pozitivno presenetilo, tega nisem pričakoval. Takoj ko smo razširili vene, so nekateri pacienti občutili toploto, nekateri so občutili izboljšanje nevroloških funkcij nog, rok.«
Slovenskim pacientom posega, ki sicer stane okoli 4000 evrov, niso zaračunali. Delali so zastonj, material za posege so dobili od sponzorjev. Tujci, ki so bili sicer v manjšini, so morali poseg plačati. Ker je šlo za raziskavo, so morali vsi pacienti prej podpisati soglasje, prav tako je bilo treba dobiti tudi dovoljenje Komisije za medicinsko etiko. Ta je raziskavo odobrila. Nobenemu bolniku niso odsvetovali prenehanja jemanja predpisanih zdravil. Izbrali so večinoma bolnike z najhujšo obliko bolezni, tiste, ki so bili na vozičku, ki so hodili z berglami. Najprej je bila na vrsti diagnoza, torej iskanje zožitve ven. Punktirali so jim veno v področju dimelj in uvedli katetre do problematičnih območij. S kontrastnim sredstvom so opravili slikanje, tako imenovano venografijo, in iskali zožitve. »Zožitev smo odkrili pri 90 odstotkih pregledanih pacientov. Lahko da so pri preostanku pacientov spremembe prisotne na manjših venah, a jih ne moremo natančno ugotoviti z diagnostičnimi metodami, ki so zdaj na voljo,« razlaga Miloševič. Nato je sledil poseg, med katerim pacienti niso bili v narkozi, ampak ob prisotnosti anesteziologa pod lokalno anestezijo. »Če bi jih dali v popolno narkozo, bi bilo izvajanje posega vprašljivo, ker je potem možnost zapletov veliko večja.« Z balonom s premerom od 8 do 20 milimetrov so nato opravili angioplastiko, torej širitev žile. »Pri tem postopku tako rekoč ni zapletov. Zelo zelo malo možnosti je, da bi se stanje poslabšalo,« še zagotavlja dr. Miloševič. Vse paciente, poudarja Zorčeva, so pred posegom in po njem sistematično pregledali, vse od takrat pa še naprej sistematično spremljajo njihovo zdravje. »Rezultati so spodbudni. Kako bo čez eno leto, bomo videli, za zdaj pa nas rezultati navdajajo z upanjem,« prav nevrolog dr. Miro Denišlič, prav tako član ekipe iz Medicorja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.