28. 10. 2010 | Mladina 43 | Ekonomija
30 dni
Evropski parlament sprejel direktivo, ki podjetjem le izjemoma dovoljuje plačilo računov v roku, ki je daljši od enega meseca
© Borut Peterlin
Podjetja, zlasti majhna in srednja, imajo velike težave, ker svojega blaga in storitev ne dobijo pravočasno plačanih, zato so evropski poslanci na predlog evropske komisije sprejeli nove določbe direktive o zamudah pri plačilih. V spremenjeni direktivi bo rok za plačilo tovrstnih računov največ 30 dni, razen če se bosta prodajalec in kupec blaga in storitev dogovorila drugače. Slaba novica pa je, da v resnici nova pravila ne bodo začela veljati takoj, ko jih bodo formalno v okviru sveta EU potrdili še ministri članic EU in bodo objavljena v uradnem listu EU. Direktiva v državah članicah namreč ne velja neposredno, ampak jo morajo v svoj pravni red prenesti s svojimi nacionalnimi predpisi. Za to pa imajo dve leti časa.
Evropski parlament jih sicer poziva, naj pri direktivi o zamudah pri plačilih pohitijo in poskrbijo, da bodo nova pravila začela veljati že 1. januarja 2011. Toda to je le priporočilo, ki ga države članice lahko upoštevajo ali pa tudi ne. Evropski poslanci opozarjajo, da podjetja v EU na leto porabijo 25 milijard evrov za izterjavo denarja od računov, ki jih ne dobijo pravočasno plačanih.
Za plačila računov v javnem sektorju so poslanci potrdili strožja pravila kot za zasebna podjetja. Po uveljavitvi določb nove direktive se bodo morale organizacije v javnem sektorju za vsako podaljšanje plačilnega roka izrecno dogovoriti in vsako takšno podaljšanje bo treba objektivno utemeljiti, s tem, da rok plačila nikoli ne bo smel preseči 60 dni. Izjema bo veljala za področje zdravstva. Države članice bodo lahko za javne ustanove v tem sektorju določile plačilni rok 60 dni, in sicer zaradi posebnih pogojev, ki veljajo zlasti za javne bolnišnice, ki dobijo povrnjene stroške prek zdravstvenega zavarovanja, zato so postopki daljši.
Zamudniki pri plačilu računov bodo morali v skladu z direktivo upnikom plačati standardne obresti s pribitkom največ osem odstotkov. Stroški izterjave so v direktivi določeni v višini 40 evrov. Prejemniki blaga in storitev bodo v skladu z novo direktivo imeli največ 30 dni časa, da bodo preverili, ali dobavljeni izdelki in storitve ustrezajo pogodbi. Poslanci so ta rok omejili zato, ker zdaj kupci obdobje, ki je namenjeno preverjanju, zlorabljajo za odlaganje plačila.
Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je plačilna nedisciplina med slovenskimi podjetji velika. Direktorica Romana Logar je na obrtnem sejmu v Celju povedala, da so v samem vrhu neplačnikov še vedno gradbena podjetja, trgovina in podjetja v predelovalni industriji. Obseg neplačil se še vedno povečuje. Na plačilno nedisciplino že nekaj časa opozarja obrtno-podjetniška zbornica. Ob tem dodaja, da je velik problem tudi siva ekonomija, ki je v porastu.
V EU ima več kot polovica srednjih in majhnih podjetij velike težave, ker računov ne dobijo plačanih v roku, prepozno je plačanih v povprečju 30 odstotkov računov. Povprečni rok, v katerem javne ustanove plačajo račun, je 65 dni, zasebna podjetja pa svoje račune poravnajo v 55 dneh.
Po podatkih Ajpesa so v Sloveniji najboljši plačniki, torej tisti, ki najbolj redno poravnajo račune, podjetja, ki se ukvarjajo z veterino, proizvodnjo naftnih derivatov in dejavnostmi zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.