28. 10. 2010 | Mladina 43 | Politika
Sama proti vsem?
Barbara Brezigar stopnjuje pritisk na tožilko v zadevi Patria
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar
© borut krajnc
Čeprav je tožilka v zadevi Patria Branka Zobec Hrastar obtožni predlog zoper Janeza Janšo in še štiri druge spremenila v skladu z zakonom o tožilstvu in zakonom o kazenskem postopku, je Janša to označil za »osnovnošolsko napako tožilke na politični nalogi«. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pred časom le od strani opazovala, kako je Janša ozmerjal to tožilko z »udbomafijko«, »stalinistko« in ji očital »zlorabo tožilske funkcije«, zdaj pa se je vendarle odzvala. Žal ne na klic tožilke, ampak na klic politika, ki to tožilko napada ...
Doslej je Brezigarjeva Zobec Hrastarjevi puščala proste roke, a zdaj je zadeva očitno šla predaleč. Sodišče je sprejelo obtožni predlog in Janša je obtožen sprejemanja podkupnine za posredovanje pri orožarskem poslu z državo. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem in s tem tudi pred javnostjo. Kakšne so lahko posledice, lepo kaže primer njegovega nekdanjega hrvaškega kolega in prijatelja Iva Sanaderja, pa se kazenski postopek zoper njega še začel ni. In tako je Brezigarjeva odredila notranji tožilski nadzor nad delom Zobec Hrastarjeve v zadevi Patria.
Takšen, po zakonu strokovni nadzor nad delom tožilcev v konkretnih zadevah sicer ni nič posebnega. Gre za dobrodošlo priložnost za samokritiko znotraj tožilstva v skladu z zakonom in omogoča izboljšanje kakovosti dela tožilcev, zato ga tožilci večinoma podpirajo. Tudi odredba nadzora v zadevi Patria je v skladu z zakonom, ki v 67. členu pravi takole: »Strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilstev in skupine izvaja vrhovno državno tožilstvo s pregledovanjem spisov, ki jih zahteva na vpogled, s pregledom vpisnikov in druge dokumentacije in na drug primeren način.« Pri tako široki definiciji lahko vrhovno državno tožilstvo oziroma generalni državni tožilec vsak trenutek predlaga nadzor nad vsako tožilsko zadevo. A glede na dosedanjo prakso notranjih tožilskih nadzorov v konkretnih zadevah gre za opazen odmik, saj so se po pravilu pregledovale samo zaključene zadeve. Pregledovanje zadeve, ki še teče, pomeni pritisk na delo tožilca, vplivanje na njegovo odločitev, torej povsem jasen poseg v samostojnost državnega tožilca (ta je zagotovljena z ustavo) pri odločanju v konkretni zadevi. Generalni državni tožilec lahko sicer vpliva na potek zadeve, vendar ne s pritiski na tožilca, pač pa s predodelitvijo zadeve v reševanje drugemu tožilcu. Toda predvsem za potrebe javne podobe vodje tožilstva je dobro, da v teh primerih obstaja razlog za predodelitev, tega pa nadzorovana tožilka doslej vodji tožilstva ni dala.
Ni pa tokrat nadzor v odprti zadevi v aktualnem primeru uveden prvič. V nasprotju z ustaljeno prakso je Brezi-garjeva ravnala že nekaj mesecev prej, in sicer v obvodu zadeve bulmastifi. Gre za primer, v katerem je specializirani oddelek vrhovnega državnega tožilstva preverjal morebitne napake oziroma kazniva dejanja policije pri ogledu kraja dejanja, kjer so psi do smrti pogrizli svojega lastnika Saša Baričevića. Točneje, v zadevi, v kateri je Barbara Brezigar kar sama usmerjala kriminalista specializiranega oddelka, da je iskal dokaze o vpletenosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal oziroma njenega partnerja, odvetnika Mira Senice. Tudi takrat je Brezigarjeva odredila notranji tožilski nadzor nad zadevo med postopkom in spet za isto tožilko. Nadzor, ki ga je opravila vodja pritožbenega oddelka Slavica Pureber, je seveda pokazal, da Zobec Hrastarjeva ni delala pravilno in da je bil torej sicer nezakoniti poseg Brezigarjeve v konkretno zadevo utemeljen. Prav na podlagi tega pregleda je tožilsko društvo ministrstvu za pravosodje predlagalo, naj v novem zakonu »zagotovi učinkovito pravno varstvo državnega tožilca v postopku strokovnega nadzora in ocenjevanja dela«. Gre za to, da bi se nadzorovani oziroma pregledovani tožilec lahko pritožil zoper ugotovitve pregledovalca pri drugem tožilcu. Po sedanji ureditvi je pritožbeni organ v teh primerih kar isti tožilec, ki je izdelal poročilo o pregledu. Lep primer je bil prav nadzor nad omenjeno zadevo bulmastifi. Pureberjeva je bila očitno pristranska pregledovalka, saj se je pred tem pridružila redkim tožilcem, ki so podpisali javno pismo podpore Brezigarjevi, češ da je v delo Zobec Hrastarjeve posegla zakonito ...
Notranji tožilski nadzor pa ima lahko za pregledovanega tožilca tudi delovnopravne posledice. Končno poročilo o nadzoru dela tožilca postane del ocene službe in po treh ali več negativnih mnenjih tožilec obvelja za slabega. Kaj vse to prinese, verjetno ni treba posebej poudarjati. Še zlasti, če se institut strokovnega nadzora zlorablja za diskreditacijo tožilcev, ki sodijo med najboljše. Kot to recimo velja za Branko Zobec Hrastar.
Da bi Brezigarjeva ščitila Zobec Hrastarjevo, bi bilo glede na imena obtoženih naivno pričakovati, tudi zadnji pritiski nanjo niso presenečenje. Nekaj podobnega se je pred časom zgodilo še neki drugi tožilki v neki drugi politično pomembni zadevi. Šlo je za Katarino Bergant in zadevo Berglund, v kateri tožilstvo na predlog Janeza Janše še danes preganja finskega novinarja Magnusa Berglunda. In to čeprav je tako kot on v dokumentarcu Resnica o Patrii zdaj Janšo sprejemanja podkupnine obtožilo tudi slovensko tožilstvo na podlagi dela skupne finsko-slovenske preiskovalne skupine. Bergantovi je Brezigarjeva na delovnem mestu ustvarila takšne razmere, da je bil zanjo edini izhod odhod s tožilstva. Bo Zobec Hrastarjeva zdržala pritiske? Če bo, se nadzor vedno lahko konča z negativnim mnenjem, ki je lahko prikladen izgovor za odvzem in predodelitev zadeve drugi tožilki oziroma tožilcu. Če se to zgodi, ne bo presenetljivo, če bo glede na dosedanje ravnanje Brezigarjeve obtožni predlog spremenjen in število obtoženih zmanjšano. Vsaj za enega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.