18. 11. 2010 | Mladina 46 | Politika
Kdo bo novo slovensko plemstvo?
Država namerava napolniti proračun s (poceni) odprodajo devetih gradov
Grad Gradac pri Metliki
© Borut Peterlin
Vlada se je že pred časom odločila, da bo finančno zagato pri sprejemanju proračunov za naslednja leta reševala tudi z odprodajo nepremičnin. V prihodnjem letu naj bi s tem iztržila 41 milijonov evrov, leta 2012 pa še dobrih 10 milijonov evrov. Med objekti, ki jih je vlada ponudila naprodaj, pa presenetljivo niso le stanovanja in kakšne uradniške stavbe, temveč se je med njimi znašlo tudi devet gradov. Že naslednje leto naj bi bili naprodaj trije gradovi, in sicer Rihemberk pri Novi Gorici, Otočec pri Novem mestu in Socka pri Vojniku. Leta 2012 naj bi se na nepremičninskem trgu znašli še grad Borl, ki leži tik ob Halozah, grad Viltuš pri Mariboru, grad Bizeljsko, Štajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, grad Gradac pri Metliki in Turnišče pri Ptuju.
Odločitev o prodaji gradov, za katero je javnost izvedela prejšnji petek, je mnoge presenetila, mnogi pa so bili tudi osupli. Gre namreč za objekte z večstoletno preteklostjo, ki so spomeniško zaščiteni in so torej del naše kulturne dediščine. Zanje država doslej sicer ni skrbela ravno zgledno. Belokranjski grad Gradac iz 13. stoletja je pod okrilje države denimo prešel leta 1999, ko je bil razglašen za spomenik državnega pomena, in že takrat je bilo jasno, da potrebuje temeljito obnovo, a država je v enajstih letih financirala le obnovo njegove strehe. Na papirju je v njem medtem sicer načrtovala turistično, gostinsko ali kulturno dejavnost, a ker je hkrati vztrajala, naj obnovo izpelje dolgoročni najemnik, takšnega, ki bi privolil v vse njene pogoje, pa ni bilo, s poslom ni bilo tako nič. S tem je padla v vodo tudi možnost, da bi kar 85 odstotkov obnove gradu financirala EU. In to ni edini takšen primer.
Marsikoga je poleg tega, da so se gradovi sploh znašli na seznamu za prodajo, in to v času, ko so cene nepremičnin zaradi krize padle, zmotila tudi njihova ocenjena vrednost, saj naj bi bila smešno nizka. Največji med gradovi, ki naj bi bili naprodaj leta 2012, grad Turnišče, s poslopjem v velikosti 9.036 m2 in 254.881 m2 pripadajočega zemljišča, naj bi bil ocenjen na »le« 1,2 milijona evrov. Grad Viltuš naj bi bil vreden 1,1 milijona evrov, Štajbarski turn 1,4 milijona evrov, grad Grada 1,5 milijona evrov, grad Bizeljsko 2,1 milijona evrov. Še najvišjo vrednost naj bi imel grad Borl, in sicer 2,3 milijona evrov.
Vlada trdi, da uvrstitev gradov na seznam za prodajo še ne pomeni, da bodo te tudi dejansko prodali. Menda naj bi hkrati razmišljali o vseh možnostih, tudi o oddaji vsaj nekaterih gradov v dolgoročni najem in o prenosu lastništva na lokalno skupnost ali katerega od javnih zavodov. A ne glede na to, katero od možnosti bodo izbrali, je težko verjeti, da bo sredstva, ki jih bodo zbrali na ta način, namenili vzdrževanju preostalih slovenskih gradov. Vse to seveda odpira manevrski prostor za špekulacije, od takšnih, ali je kupec za vsaj katero od poceni graščin morda že zdaj znan, do takšnih, ali se v primeru večletne praznine v državnem proračunu obeta tudi razprodaja preostalih slovenskih gradov in tudi druge kulturne dediščine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.