18. 11. 2010 | Mladina 46 | Politika
Papež v Španiji
Obisk prvega moža RKC v nekdaj najbolj katoliški državi so spremljali zanimivi protesti
Papež Benedikt XVI. si bo nedavni obisk v Španiji dobro zapomnil. Vstopil je v nekdaj trdo katoliško deželo, ki je v zadnjih letih po načinu življenja postala ena izmed najbolj liberalnih evropskih držav. Pod vodstvom socialistične vlade, ki jo vodi José Luis Rodriguez Zapatero, je na hitrico uzakonila poroke istospolnih ljudi, omogočila ločitev po hitrem postopku in liberalizirala splav. Socialistom pa še ni uspelo z zakonom prepovedati razpel v šolah in v drugih javnih ustanovah, čeprav nameravajo narediti tudi to. Zaradi tega si katoliška duhovščina beli lase. In kaj je videl papež Benedikt XVI. ob obisku Santiaga in Barcelone? Z avtobusov so ga na drugačno Španijo opozarjali napisi »Bog, verjetno, ne obstaja« in »Nehaj skrbeti in uživaj življenje«. V Barceloni so mu očitali še visoke stroške njegovega obiska in pedofilske škandale njegove duhovščine. Na tisoče istospolnih je z javnim poljubljanjem v Barceloni izražalo svoje ogorčenje nad konservativnim papežem.
Papež je obiskal državo, ki se navkljub recesiji in 20-odstotni brezposelnosti prebuja. Spremembe so dramatično poglavje v reinvenciji Španije in najbolj globoke po smrti generalisima Francisca Franca leta 1975. Po desetletjih socialnih, kulturnih in političnih omejevanj smo v Španiji priče eksploziji hedonizma in razcvetu kulturnega življenja. Za vatikanske oči in ušesa je dogajanje v Španiji, kjer sta še do nedavna v učilnicah visela podoba generalisima Franca in katoliško razpelo, nekaj nepojmljivega. Še hujše je, ker liberalna Španija povezuje katoliško cerkev s Francovim režimom, kar je povzročilo odtujitev katoliškega občestva od cerkve. »To je zagotovo najmanj katoliška Španija v zgodovini in demografski podatki kažejo, da bo vse manj in manj katoliška,« je za Washington Post dejal sociolog Kerman Calvo. Upada obisk maš, večina ljudi, ki se odpravijo ob nedeljah v cerkve je sivolasih. Civilne poroke so že številnejše od cerkvenih.
Papeža je očitno šokiralo tako javno in glasno nasprotovanje njegovi cerkvi. Na poti v Santiago je v pogovoru z novinarji omenil, da ga protiklerikalizem v današnji Španiji spominja na dogodke v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je cerkev zajel val nasilja, kar je negotovo špansko demokracijo pahnilo v državljansko vojno. Takratna republikanska vlada naj bi bila po sodbi cerkve odgovorna za umor 4184 duhovnikov, ki so jih sicer republikanci obtoževali, da podpirajo fašistični Francov režim. »V Španiji je vzniknila agresivna mentaliteta protiklerikalizma in sekularizacije, kakršno je Španija že poznala v tridesetih letih,« je papež dejal novinarjem.
Papež, ki se je namenil s pomočjo Španije ponovno evangelizirati Evropo, je prav v tej nekdaj najbolj katoliški državi naletel na odpor. S potjo, po kateri gre sodobna Španija, ni zadovoljen. Pa vendarle je jasno povedal, da je Španija za Vatikan pomembna utrdba katolištva v Evropi, da nanjo računa v boju proti svetovnemu sekularizmu. Tu je bil leta 2006 in govoril o vrednotah družine, drugo leto se bo v Španiji udeležil Svetovnega dneva mladih, ki ga organizira Vatikan. Tokrat je iz Santiaga Evropo pozval, naj ponovno odkrije svoje krščanske korenine. »Evropa se mora odpreti Bogu, k njemu mora pristopiti brez strahu,« je dejal pri maši pred tisočimi na osrednjem trgu Plaza del Obradoiro. In čeprav se 73 odstotkov Špancev izreka za katolike, so hudo nejevoljni s cerkvijo in konservativnim papežem. »Cerkev bi morala v korak s časom. S tem bi veliko pridobila,« je za Washington Post dejal Mario Benito, podjetnik v srednjih letih.
Toda cerkev se ne bo dala zlahka, čeprav spoznava svoje zmote. V konservativnem časniku ABC je duhovnik Olegario Gonzales de Cardedal, profesor teologije na Univerzi v Salamanci, zapisal, da mora cerkev nadoknaditi zamujeno v zadnjih petdesetih letih, ko je šla španska družba svojo pot. Najti mora nove načine širjenja vere, da se bo spet okrepila. »Danes se ljudje izobražujejo na ulici, s pomočjo glasbe, informacijske družbe, s pomočjo kompleksnih in različnih kanalov, ki segajo od skupnosti pa vse do anonimnosti,« piše Cardedal.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.