18. 11. 2010 | Mladina 46 | Ekonomija
Novo povišanje visokih evropskih uradniških plač
Tajnica začetnica že zdaj dobi vsaj 3100 evrov neto na mesec
V razmerah, ko je stopnja brezposelnosti v evroobmočju septembra dosegla rekordno stopnjo 10,1 odstotka in v EU nima službe več kot 23 milijonov ljudi, 18 milijonov ljudi pa živi v revščini, evropska komisija za okrog 45 tisoč dobro plačanih evrokratov spet predlaga povišanje plač. Z letom 2011 naj bi se v skladu z metodo za uskladitev plač njihove bruto plače glede na leto 2010 povišale za 0,4 odstotka. Povišanje plač evrouradnikov je že lani povzročilo veliko vroče krvi, a kljub temu države članice v letu dni niso zmogle spremeniti pravil za usklajevanje plač, da bi ta odražala sedanje krizne razmere in bi na njihovi podlagi evrouradniki delili usodo z državljani EU.
Tajnica začetnica z dvema otrokoma, ki dela v evropskih ustanovah, na mesec zasluži dobrih 3100 evrov neto, kar je več, kot recimo dobi v Romuniji mlada diplomirana sociologinja v sedmih mesecih. Generalni direktor z večletnim stažem pa dobi na mesec kar okrog 14.100 evrov neto plače. V Sloveniji je po podatkih statističnega urada povprečna neto plača vseh zaposlenih za avgust znašala 964 evrov.
Evropska komisija tudi letos ponavlja, da mora pri izračunu uskladitve plač evrouradnikov spoštovati veljavna pravila, če jih ne, evropski uradniki pravico lahko poiščejo na sodišču EU, kjer so leta 1973 že dobili tožbo. Da bi predstavniki evropske komisije omilili kritike, razlagajo, da se bo kupna moč evrouradnikov kljub povišanju plač za 0,4 odstotka zmanjšala za 2 odstotka, saj so se stroški za življenje v Bruslju v zadnjem letu povišali za 2,4 odstotka.
Pravila, na podlagi katerih evropska komisija izračuna uskladitev plač evrouradnikov, so bila sprejeta leta 2004 in bodo veljala do leta 2012. V skladu s temi pravili komisija naredi izračun na podlagi podatkov o gibanju plač uradnikov v osmih referenčnih državah članicah ob upoštevanju stroškov za življenje v Bruslju. Komisija na podlagi letošnjega izračuna predlaga dvig, čeprav so se plače uradnikov v vseh državah članicah od julija 2009 do junija 2010 v povprečju znižale, zato ker so se v dveh referenčnih članicah dvignile - v Veliki Britaniji so plače svojim uradnikom uskladili z inflacijo, kljub varčevalnim ukrepom pa so se dvignile tudi plače uradnikov v Španiji. Pravila po pojasnilih evropske komisije ne predvidevajo upoštevanja izrednih razmer, kot je recimo kriza. Na komisiji tudi razlagajo, da se nekatera znižanja plač nacionalnim uradnikom v referenčnih državah članicah odražajo v predlogu za leto 2011, nekatera pa se bodo šele v predlogu za leto 2012.
Države članice se leta 2004 niso odločile za upoštevanje vseh držav članic pri izračunu uskladitve plač evrouradnikov, ker so menile, da bi bil v tem primeru dvig višji kot v primeru osmih referenčnih članic, ki predstavljajo 75 odstotkov BDP-ja v EU. Referenčne članice so Belgija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Španija.
Lani je komisija za letos predlagala povišanje plač evrouradnikov za 3,7 odstotka, države članice pa so se nato dogovorile za kompromisni dvig za 1,85 odstotka. Zaradi tega se je evropska komisija odločila primer predati sodišču EU. Njegovo razsodbo na komisiji pričakujejo v prvi polovici leta 2011.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.