18. 11. 2010 | Mladina 46
Brezigarjeva diskriminirala
Inšpektor Brezigarjevo kaznoval za delovnopravni prekršek
V dneh, ko zaradi prekmurskega tožilca, ki so ga zasačili pri sprejemanju podkupnine, veliko govorimo o kaznivih dejanjih v pravosodju, se v uradu varuha človekovih pravic spet posvečajo novi/stari zgodbi o diskriminaciji pri zaposlovanju na tožilstvu. Diskriminacija, za katero je bila po odločbi inšpektorata za delo odgovorna generalna državna tožilka Barbara Brezigar, je temeljila na kazenskih ovadbah, točneje, na domnevah, da je kandidat za tožilski položaj zagrešil kaznivo dejanje.
Zgodba je taka: državnotožilski svet je kandidata za položaj okrožnega tožilca označil za neprimernega za to funkcijo, ker je bil v preteklosti osumljen storitve nekaterih kaznivih dejanj. Ker so bile vse ovadbe zoper kandidata zavržene, v enem primeru pa je pregon zastaral, je zavrnjeni kandidat po nasvetu urada varuha človekovih pravic vložil kazensko ovadbo in prijavo na inšpektorat za delo. Tam so ugotovili, da je odgovorna oseba vrhovnega državnega tožilstva, torej generalna državna tožilka Barbara Brezigar, »opustila dolžno nadzorstvo in skrb nad ravnanjem sveta, zaradi česar je bil pobudnik postavljen v ne-enakopraven položaj v nasprotju z določbo 6. člena Zakona o delovnih razmerjih«.
Brezigarjevi je inšpektor izrekel tudi opomin za storjeni prekršek in ji naložil plačilo stroškov postopka. Vrhovna tožilka se je sicer pritožila, a z zahtevo po sodnem varstvu ni uspela, saj je okrajno sodišče izpodbijano odločbo potrdilo. Sodišče je ponovilo, da je šlo pri obravnavanju pobudnika za diskriminacijo, saj je bil zaradi navedenih osebnih okoliščin obravnavan manj ugodno kot njegova protikandidatka. Še posebej pa so takšna merila neprimerna pri izbiri funkcionarjev v pravosodju, kjer razočarane stranke v postopku zoper tožilce, sodnike, odvetnike in druge pravosodne funkcionarje podajajo številne kazenske ovadbe.
Tožilstvo, ki bi prvo moralo varovati zakonitost, je torej kršilo ustavne določbe o nediskriminaciji. Poleg tega je tako ravnanje na meji očitanja kaznivega dejanja, to pa je po veljavnem kazenskem zakoniku samo po sebi kaznivo dejanje. Tak očitek v postopku zaposlovanja je tudi v nasprotju z domnevo nedolžnosti, kar je dodatna kršitev ustave. In to čeprav gre za materijo, ki bi jo morala najbolje poznati prav tožilstvo in vodja tožilstva. V uradu varuha človekovih pravic pojasnjujejo: »Če bi vrhovno državno tožilstvo sprejelo naše mnenje izpred dveh let in priznalo svojo napako, bi se nadaljnjim postopkom najverjetneje izognilo in brez nepotrebnega zaostrovanja odpravilo nepravilnosti.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.