18. 11. 2010 | Mladina 46 | Svet
Bo sosedom po ostarelem Casanovi vladal gej?
Nichi, po slovansko Niki, ki so mu starši dali takšno ime, ker se je rodil v času, ko je tedanji Sovjetski zvezi vladal Nikita Hruščov, je najprej komunist, potem zgledni katolik, a tudi gej. Domišlja si, da bo po volitvah leta 2013 na čelu vlade nasledil na videz nenadomestljivega Berlusconija.
Dvainpetdesetletnega Nicolo Vendolo je polovica od štirih milijonov prebivalcev italijanske pokrajine Apulije, velike kot Slovenija, na pokrajinskih volitvah v začetku aprila 2005 izvolila za predsednika pokrajine. V intervjuju za tednik L'Espresso, ki velja za edinega politično neodvisnega tekmeca Berlusconijevemu tedniku Panorama, je odločen: »Zmagal bom takšen, kot sem. Z videzom, ki mnogim ne ustreza, z odkritim istospolnim nagnjenjem, s svojo katoliško vero. Proti vsem predsodkom.« Čeprav nekateri politični analitiki menijo, da njegova zmaga na parlamentarnih volitvah leta 2013 ni povsem nemogoča, so drugi prepričani, da mu kljub priljubljenosti na jugu, v »peti italijanskega škornja«, ne bo nikdar uspelo prepričati severnjakov. A treba je vedeti: Italijani so sicer res vse bolj siti, da njihovo državo, ki bo naslednje leto slavila šele 150. obletnico združene države, najprej kraljevine Savojskih, šele od leta 1946 pa republike (pred združitvijo so jo namreč sestavljale romantične mestne državice Padova, Mantova, Modena, Parma, Toskana in druge - Neapelj in Sicilija sta do takrat še pripadala francoskim kraljem), vodijo mafijski šefi, povezani z medijskimi magnati. Vseeno pa nikakor ni rečeno, da so že pripravljeni ustoličiti nekoga, ki ne spoštuje v ljudstvo globoko vsajenih »družinskih običajev«.
Jih je mar spoštoval Silvio Berlusconi? Pred palačo Chigi se vrstijo procesije mafijcev in prostozidarjev, ločil se je od žene, kar naprej je vpleten v škandale z mladoletnicami, ki so ga, kot kaže, končno stali na videz neomajne podpore državljanov, ukinil je državne ustanove, ima polna usta neokusnih izjav in sprejema zakone, pisane na kožo svojih osebnih in korporativnih interesov - je to spoštovanje običajev?
Vendola, komunistični poslanec vseh sklicev parlamenta med letoma 1992 in 2005, se zdi prepričan, da prihaja čas, ko se bo ostarela Italija osvobodila stereotipov. Meni, da se bo po popolnem zlomu leve sredine, katere zadnji vidni predstavnik, Romano Prodi, ni zapustil verodostojnega naslednika, morala soočiti s tajkunsko zapuščino berlusconizma zadnjih let. Levico krivi, da kljub temu, da je ime Berlusconi postalo kletvica za gospodarsko in socialno politiko, ni nikoli znala izraziti jasne volje, da so radikalne spremembe nujne. Očita ji, da se raje spogleduje s popolnim zlomom republikanskih vrednot pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Teh se Vendola ne namerava udeležiti zgolj kot predsednik stranke Levica, ekologija in svoboda. Na preliminarnih volitvah naslednje leto namerava preizkusiti razpoloženje na levem polu volilnega telesa, saj »ne gre za zmago enega človeka, ene stranke ali ene koalicije, pač pa za zmago mnogih državljanov, celega naroda, ki se bo tako ponovno z dvignjeno glavo postavil na noge«. Na dve najbolj pogosti vprašanji novinarjev, ali si namerava v boju za premierski položaj sneti uhan, ki mu ga je ob srečanju z Abrahamom podaril življenjski partner, in ali se ne boji, da volivci ne bodo dopustili, da bi eni najbolj testosteronskih in katoliških držav na svetu vladal izpričani južnjaški gej, odgovarja: »Nekateri v visoki politiki imajo zaradi povezav z neapeljsko camorro na vesti človeška življenja in videti je, da volivcev to prav nič ne moti. Ne verjamem, da bi jih motil ravno moj uhan. Kar pa zadeva mojo spolno usmerjenost, je Italija istospolnega premiera že imela. Bil je član demokristjanov, imena pa vam ne povem, četudi bi me mučili.«
Italijo do rednih zakonodajnih volitev resda ločita še več kot dve leti. Politični analitiki, sociologi, antropologi in javnomnenjski strokovnjaki se že ukvarjajo z vprašanjem, ali lahko Vendola leta 2013 zmaga, in vse več jih je, ki »ugotavljajo«, da lahko. Berlusconijeve izjave, da je pač bolje pogledati kakšno lepo žensko kot pa biti gej, je bilo torej do nedavnega poziva njegovega nekdanjega zaveznika, predsednika parlamenta Gianfranca Finija, naj odstopi, mogoče razumeti tudi kot začetek predvolilne kampanje. Zdaj, ko so iz vladne ekipe odšli Finijevi ministri, lahko pride do še ene v nizu italijanskih vladnih kriz, do padca vlade in do predčasnih volitev. Le kaj bo Italijanom tvezel v primeru, če bo izgubil proti geju?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.