2. 12. 2010 | Mladina 48 | Ekonomija
Skupinske tožbe v EU
Evropske potrošniške organizacije zahtevajo evropski pravni okvir za skupinske tožbe potrošnikov
Breda Kutin
© Miha Fras
Skupinske tožbe potrošnikov bodo ena od tem, s katerimi se bo evropska komisija ukvarjala v prihodnjih mesecih. Frederic Vincent, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov, pojasnjuje, da bo do konca leta objavila javno razpravo, s katero bo zbirala mnenja in predloge, ali z evropskim predpisom potrošnikom omogočiti tovrstne tožbe. V evropski potrošniški organizaciji BEUC pa opozarjajo, da bo javna razprava, ki jo napoveduje evropska komisija, že tretja v dvajsetih letih. Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), na podlagi razprav na nedavni konferenci o skupinskih tožbah ugotavlja, da evropsko komisijo bolj skrbi, kako preprečiti zlorabe skupinskih tožb na podlagi zgledov o milijonskih odškodninah potrošnikom, ki so se v ZDA polili z vročo kavo.
Da to ni glavni problem, meni tudi John Phelan iz BEUC, ker ameriškega sodnega sistema ne moremo primerjati z evropskim. V ZDA o tožbah razsojajo porotniki, v Evropi pa sodniki na podlagi predpisov. Ker gre pogosto za majhne zneske, zaradi katerih večina potrošnikov meni, da se ne izplača pritožiti, se podjetjem izplača tvegati. Prav slovenski primer zaračunavanja provizij na bankomatih je pokazal, da majhni zneski lahko postanejo milijoni evrov, zaradi tega bi potrebovali prepis, ki bi na evropski ravni urejal skupinske tožbe, pojasnjuje Kutinova.
Odvetnica ZPS Živa Drol Novak dodaja, da bi s tem, ko bi oškodovancem omogočili, da lahko gredo skupaj na sodišče, uvedli učinkovit sistem, s katerim bi kršitelje prisilili v pogajanja o povrnitvi škode. Phelan pojasnjuje, da obstajata dve obliki skupinskih tožb. Prva so sodne kolektivne tožbe, ki skupini potrošnikov omogočajo vložitev tožbe na sodišču. Druga oblika je alternativno reševanje sporov, ki je slabo organizirana. V BEUC se zato zavzemajo za uvedbo sodne kolektivne tožbe, ki jo poznajo v 14 državah članicah EU. Tudi pri tej sta v rabi dva sistema.
Po prvem sistemu so do odškodnine v primeru dobljene tožbe upravičeni le potrošniki, ki se vključijo v skupino, ki se odloči za tožbo. V Sloveniji je tak primer recimo tožba ZPS v imenu skupine varčevalcev zaradi prenizkih obresti za modro varčevanje pri NLB. Po drugem sistemu pa so do odškodnine avtomatsko upravičeni vsi potrošniki, kar se je v Sloveniji recimo zgodilo v primeru vračila stroškov za preplačano električno energijo.
Phelan pravi, da v EU lahko vsak potrošnik na sodišču zahteva odškodnino, zato bi po enaki logiki po mnenju BEUC morali vzpostaviti tudi evropski sistem za skupinske tožbe. Na nedavni konferenci o skupinskih tožbah sta evropska komisarja za varstvo potrošnikov in konkurenčnost John Dalli in Joaquin Almunia podprla možnost uvedbe evropskega modela za skupinske tožbe, odločitev o pripravi zakonskega predloga pa bo sprejela celotna komisija.
Evropska komisija v informaciji o skupinskih pritožbah, ki jo je objavila pred kratkim, navaja, da bi bilo treba ob morebitni uvedbi sistema skupinskih tožb najprej poskrbeti, da oškodovani lahko dobijo odškodnino po učinkovitem postopku, sodba bi morala veljati v celotni EU, omogočiti bi bilo treba tudi alternativno reševanje sporov, zagotoviti bi bilo treba ustrezna sredstva, da bi si oškodovanci tožbo lahko privoščili, in preprečiti zlorabe po zgledu ZDA.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.