2. 12. 2010 | Mladina 48
Težave direktorja ljubljanske opere
... so povezane s težavami javnega zavoda, ki ga vodi. In obratno.
Stavba ljubljanske opere
© Borut Peterlin
Čeprav je bil Mitja Bervar za direktorja SNG Opere in baleta Ljubljana imenovan pred slabim letom, naj bi bil po naših podatkih direktorsko mesto prisiljen zapustiti že v kratkem. Razlogi so finančne narave, ljubljanska opera je pod njegovim vodenjem zašla v dolgove, iz katerih ni izhoda. Politična podpora, ki jo je imel ob imenovanju, je menda splahnela.
Bervar je na položaj direktorja ljubljanske opere prišel po tem, ko je s tega mesta sedanja vlada razrešila Kristijana Ukmarja. Vlada je Bervarja imenovala s 1. januarjem letos, poprej za vršilca dolžnosti že v začetku lanskega novembra. Imenovala ga je le štiri mesece po tem, ko je na koprski Fakulteti za management uspešno opravil zagovor diplomske naloge. In dobrega pol leta po tem, ko je vlada spremenila akt o ustanovitvi opere in znižala zahtevano stopnjo izobrazbe z univerzitetne na visokošolsko. V Kopru je Bervar namreč pridobival in pridobil visokošolsko izobrazbo oziroma 7/1, kot se ji reče uradno.
Da so posebej zanj spremenili pogoje za imenovanje na položaj direktorja ene izmed najstarejših kulturnih ustanov pri nas, trdijo mnogi. Prav tako, da mu ni škodilo, da je njegova soproga Sonja Kralj Bervar direktorica direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve na resornem ministrstvu, ki med drugim skrbi za razvoj in modernizacijo javnih zavodov na področju kulture (torej tudi operne hiše).
Bervar je v hišo prišel kot krizni menedžer, iz česar je tudi diplomiral. To pa po mnenju njegovih kritikov ni zadostna referenca, sploh, ker poprej še nikjer ni opravljal dela kriznega menedžerja. Tudi delo generalnega sekretarja Društva slovenskih skladateljev, ki ga je opravljal pred tem, naj ne bi bilo primerna referenca.
In izkazalo se je, da so imeli dvomljivci prav. Ljubljanska opera, ki je že pod Ukmarjevim vodstvom zašla v finančne težave, pod Bervarjevim vodstvom ni našla poti iz njih. Prej nasprotno, izguba in dolgovi so se povečali za nekajkrat. Po neuradnih podatkih naj bi izguba opere znašala že skoraj milijon evrov.
Težava naj bi bila predvsem v nepoznavanju materije in zaradi tega napačnih ocenah prihodkov, ki jih opera akumulira s svojo dejavnostjo. V prvih osmih mesecih, odkar je Bervar direktor z vsemi pooblastili, je opera iztržila le dobro polovico od načrtovanih 611.783 evrov. In to čeprav je nekaj dni, preden je postal v. d. direktorja, od ministrstva dobil dodatnih 250.000 evrov. Pomagalo ni niti to, da je ministrstvo leta 2010 proračun opere že tako velikodušno zvišalo za 1,5 milijona evrov v primerjavi z letom poprej. Še več, očitno ni bilo dovolj niti, da je sredi letošnjega leta operi nakazalo še dodatnih 100.000 evrov, domnevno za »izdelavo celostne grafične podobe ter strategije promocije, trženja in marketinških komunikacij«.
Direktor javnega zavoda, ki s skoraj dvema milijonoma dodatnega davkoplačevalskega denarja naredi večjo izgubo kot vsi direktorji poprej skupaj, težko obdrži položaj.
Tako so se tudi na ministrstvu očitno odločili, da za potrebe opere ne bo mogoče vedno znova najti po 100, 200 ali več tisoč evrov vsakič, ko bo ta ustanova po krivdi vodstva zašla v težave. Ko je namreč Bervar pred kratkim spet zahteval svež denar za pokrivanje izgube, od ministrstva ni dobil soglasja. Družinske vezi gor ali dol.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.