2. 12. 2010 | Mladina 48
Čas za odhod iz Afganistana
Zares grozi Pahorju, če se slovenska vojska ne bo umaknila do leta 2012
Ministrica za vojsko Ljubica Jelušič
© Borut Krajnc
Po mnenju posebnega poročevalca evropskega parlamenta za Afganistan Pina Arlacchija je »razlika med upanjem in resničnostjo v Afganistanu v nebo vpijoča. Odloča se mimo afganistanskih oblasti, tuji organi, civilni in vojaški, pa delujejo na način, ki žali afganistanski narod.« Zato predlaga novo strategijo EU za Afganistan, saj so zadnja leta v razvojne programe investirali 8 milijard evrov, a je le 20 odstotkov tega denarja prišlo do tistih, ki jim je bil namenjen. Premisliti pa je treba tudi o vojaških vidikih »pomoči« Afganistanu, kjer imajo v imenu »svobodnega sveta« glavno besedo Nato in kajpak ZDA. V nekaterih državah članicah Nata so že uvideli, da s tujo vojsko ni mogoče urediti razmer. Zato so nizozemski vojaki letos avgusta začeli odhajati v domovino, Kanada bo prihodnje leto odpoklicala 2700 svojih vojakov, za njo pa se je tako odločila tudi Poljska.
Od septembra je na bojišču tudi 88 vojakov iz 14. kontingenta Slovenske vojske. Stranka Zares je v posebni izjavi zahtevala, da vlada sprejme časovnico in strategijo za vrnitev naših vojakov, njen predsednik Gregor Golobič pa je opozoril, da ne smemo privoliti, »da Slovenija o sodelovanju v misiji v Afganistanu ne more sprejeti suverene odločitve«. Poslanec te stranke Franco Juri je v pogovoru za Mladino opozoril, da je zadnji rok za odhod Slovenske vojske iz Afganistana oktober 2012, vendar se mu očitno zdijo sumljive nedavne odločitve Natovega vrha o koncu tranzicije v Afganistanu leta 2014. »Če do konca leta v parlamentu ne bomo dobili jasne časovnice, kako in kdaj se bodo vračali naši vojaki iz Afganistana, bom stranki predlagal odhod iz koalicije ... Jelušičeva ne more spreminjati in sprejemati novih datumov za odhod. Takšna samovolja je zame škandalozna,« pravi Juri. In ker državni zbor nima pristojnosti za odločanje o umiku vojske iz Afganistana, v Zaresu predlagajo spremembo zakona o obrambi, to pa je podprl tudi predsednik države dr. Danilo Türk z izjavo, da »bi bilo prav, da se odločitve sprejemajo v državnem zboru, da za to obstaja dober politični razlog, poleg tega pa mislim, da bi bilo dobro tudi spremeniti zakon o obrambi tako, da bi ključne odločitve o nameščanju in spremembah mandatov naših oboroženih sil na misijah v tujini sprejemal državni zbor. Vendar to v prihodnje.«
Toda vlada se je očitno zavezala k poslušnosti Natu, ne pa svojemu parlamentu in odlaša z jasno besedo o umiku iz Afganistana. Na petkovem sestanku odbora za obrambo na dnevni red ni bil uvrščen predlog sprememb zakona o obrambi. »To nas zelo preseneča, saj smo se dogovorili, da se bo s spremembo zakona povečala pristojnost državnega zbora pri takšnih odločitvah, kot je Afganistan,« pravi Franco Juri.
Morda pa bomo tudi o tem kaj več izvedeli v depešah na Wikileaksu?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.