Ukvarjanje s posledicami

Aprila je minister za zdravje postal Dorijan Marušič in napovedal korenito reformo zdravstvenega sistema. S številnimi ukrepi se razmere res spreminjajo - a predvsem v zdravstvu samem. Le redko pa se govori o tem, ali je res potrebno, da zdravnika prebivalci Slovenije povprečno obiščemo 6,72-krat na leto (takšne podatke imajo na ministrstvu za zdravje), kako zagotavljati prave informacije za ljudi, ko si skušajo pomagati sami, in kako spremeniti širši kontekst, povezan z zdravjem, tako da bi s tem okrepili tudi javno zdravje. Zdravnik in demografski zgodovinar Thomas McKeown je že pred 30 leti ugotavljal, da medicina k splošnemu izboljšanju zdravja v družbi prispeva zelo majhen delež, za večino sta zaslužna gospodarski in družbeni napredek. Kako to ugotovitev upoštevamo danes?

Oglaševanje in promocija zdravega življenja

»Sodobna družba ceni zdravje, saj je to pomembna družbena norma. Biti zdrav, pomeni biti dober državljan, ker s svojim delom prispevamo k družbenemu bogastvu in ne povzročamo stroškov zdravstveni blagajni,« pravi sociologinja Blanka Tivadar, ki se na Fakulteti za družbene vede ukvarja z družbenimi vidiki zdravja in bolezni. Zdravje si lahko zagotavljamo na različne načine - vse več je promocije zdravega življenja in skrbi za preventivo, mediji imajo veliko prilog, rubrik in oddaj za ozaveščanje o zdravstveni problematiki. Kot poudarja sociologinja, pa je velika težava v tem, da v Sloveniji ni spletnega mesta javne zdravstvene ustanove, kjer bi na enem mestu dobili celovite, zanesljive in strokovne informacije o zdravju in boleznih. Imamo forume, strani skupin za samopomoč in celo vrsto ponudnikov, ki tako ali drugače s promocijo posameznih izdelkov širijo prostor za farmacevtsko industrijo. »Državljan je bombardiran s kopico izdelkov, med katerimi jih je le malo zares koristnih, nima pa dovolj znanja, da bi v tej ponudbi ugotovil, kaj od tega zares potrebuje,« je prepričan tudi nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber. Z iskanjem odgovorov na zdravstvena vprašanja na lastno pobudo so težave, ker so nekatere informacije zavajajoče in posamezna sporočila spretno skrivajo, da gre za oglase za farmacevtske izdelke. Dr. Keber: »Ljudje se lažno zazibajo v prepričanje, da živijo zdravo, tudi če se najedo različne nezdrave hrane, nato pa vzamejo tablete za zniževanje maščob. Največja industrija, ki strah ljudi za zdravje zlorablja za svoje profite, je farmacevtska industrija. V ljudeh zbuja občutek, da zdravila morajo kupovati, saj brez njih ne bi bili dovolj zdravi.« Podobno je s prehranskimi dodatki, vitamini in funkcionalnimi živili, ki domnevno izboljšujejo imunski sistem. Dejansko pa, tako Tivadarjeva, nagovarjajo našo slabo vest, da za zdravje ne skrbimo toliko, kot bi morali: »Ker je skrb za zdravje naporna, pri človeku s stresno službo tako rekoč nemogoča, ker jemlje veliko časa in ni poceni, iščemo bližnjice do zdravja. Zato so ti izdelki tako dober posel, saj nam dajejo občutek, da smo za svoje zdravje storili vsaj nekaj.«
Prek medijev in z izobraževanjem lahko pridobimo veliko védenja o ukrepih za boljše zdravje. Vendar to ne pomeni, da bomo znano tudi upoštevali, v knjigi Zdravje na barikadah piše Tanja Kamin. Pritiski v službi in občutek, da delovnega dne za nobeno ceno ne smemo izpustiti, so lahko močen zaviralni dejavnik pri ravnanju v skladu z obveščenostjo. Pri tem pa brez ustrezne strukturne podpore oziroma temeljnih možnosti in virov za zdravo delovanje, kot so mir, bivališče, hrana, izobrazba, dohodek, stabilna gospodarska ureditev, socialna pravičnost in enakost, posamezniku tudi zavedanje o do zdravja prijaznem vedenju ne ponuja veliko izbire in možnosti za zdravo življenje.

Odgovornost za zdravje

Kaminova v enem izmed poglavij piše, da se je odgovornost za zdravje na neki točki vse bolj začela prenašati na posameznika. Sami smo odgovorni, da skrbimo zase, da gremo pravočasno k zdravniku, delujemo pravilno in imamo pravi življenjski slog. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) med trenutno največje zdravstvene težave uvrščajo hitro naraščajoče breme kroničnih bolezni in pričakovane spremembe v obolevnosti zaradi procesov staranja. Za večino odraslih prebivalcev Evrope, ki svojega zdravja ne ogrožajo s kajenjem ali škodljivim pitjem alkohola, naj bi bila po njihovem mnenju prehrana in telesna dejavnost najpomembnejša spremenljiva dejavnika življenjskega sloga, ki določata dolgoročno zdravje. Sociologija je do poudarjanja pomena življenjskega sloga skeptična. Meni, da ga zdravniki preveč poudarjajo. »Ko gre za bolezni, ki jih povzročajo različni dejavniki, jim je verjetno lažje dati nekaj napotkov o nekajenju, zdravi prehrani in pogostejšem gibanju, kot pa, da bi šli k našemu delodajalcu in v imenu zdravja zahtevali, da naše delo počloveči, zracionalizira, mu vrne smisel, nam da pri njem več avtonomije in nas odreši krutih šefov,« pravi Tivadarjeva.
Za primer lahko vzamemo koronarno srčno bolezen, ki je najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Raziskava Whitehall II., ki jo je opravil mednarodni center za zdravje in družbo na University Collegeu v Londonu, ugotavlja, da debelost, kajenje in pomanjkanje gibanja prispevajo k obolevnosti za koronarno srčno boleznijo le 25 odstotkov. Pomembnejši od tega je stres na delovnem mestu. Tivadarjeva: »Najbolj stresna in zdravju škodljiva so delovna mesta, ki so kombinacija velike psihološke zahtevnosti oziroma odgovornosti in majhne avtonomnosti pri delu. Nasploh pa glede zdravja in bolezni velja globalna zakonitost: nižji ko je socialno-ekonomski položaj posameznika, slabše je njegovo zdravje.« To je ena stran.
Drug problem, katerega breme prevzemajo predvsem zdravniki, je prepričanje, da sodobna medicina lahko pozdravi skoraj vsako bolezen. Bolniki so vse bolj obveščeni, poznajo svoje pravice, zahtevajo drugo mnenje, med drugim piše Kaminova. Če je le mogoče, spremljajo novosti na področju zdravljenja. Če ne prej, pa takrat, ko za neko boleznijo zbolijo sami. Zmanjšuje se nedotakljivost medicine, hkrati pa ostaja močna vera v njene zmožnosti, zato je vsaka napaka nedopustna. Pogosto glavni krivec ni človeški dejavnik, temveč sistem obravnave. Sistem, zaradi katerega bolniku, ker nima napotnice, zdravstvena oskrba ni pravočasno zagotovljena. O takšnem smrtnem primeru smo poslušali pred tremi leti. Letos je veliko pozornosti pritegnila smrt makedonskega delavca, ki je sicer šel k zdravniku, ko pa je izvedel, da bo moral pregled plačati, če se izkaže, da nima resnih težav, je ambulanto zapustil.
Takšni primeri res niso nekaj vsakdanjega, opozarjajo pa na pomembnost družbenih dejavnikov, ko govorimo o zdravju. Vse jasneje postaja, potrjujejo na IVZ, da zdravje posameznika določajo predvsem razmere, v katerih se rodi in odrašča, se izobražuje, dela in ustvarja. Na vse te razmere pa vplivajo politike različnih sektorjev, širše družbene razmere, na katere imamo posamezniki omejen vpliv.

Promocija zdravja in razlogi za obiske pri zdravniku

»Pred leti sem v Skandinaviji eno izmed zdravnic spraševal, za koliko bolnikov skrbi in koliko obiskov ima na dan. Odgovorila je, da je pri njej vpisanih dva tisoč ljudi, ima pa petnajst pregledov na dan. V času gripe je bilo pregledov manj in ne več, saj je zdravnica več dela opravila po telefonu, da bi preprečila okužbe v čakalnici, in so bolniki prihajali le, če je bilo res nujno. Pri nas je bila še do nedavna za podobno število ljudi postavljena norma 40 obiskov na dan. Celotna filozofija obravnave je na Švedskem drugačna,« pripoveduje dr. Keber o enem izmed razlogov, zakaj so naše čakalnice pogosto bolj polne, kot bi bilo treba. Zdravniki delajo tisto, za kar jih plačajo, je prepričan, in če jih plačajo glede na število obiskov, »delajo« obiske. Ljudje morajo prihajati tudi zaradi čisto birokratskih razlogov, kot je obnavljanje receptov pri kroničnih boleznih ali na začetku in koncu bolniškega dopusta. Veliko obiskov vsak dan skrajšuje čas enega obiska. »To pa paradoksalno še povečuje število obiskov, saj se zdravniki zaradi varnosti zatekajo k večjemu številu kontrolnih obiskov. Zdravniki imajo opraviti s številnimi evidencami in dokazovanjem, da nekaj delajo, zgolj zato, ker v sistemu vlada nezaupanje. S tem pa se je v desetletjih vzpostavil točno določen način dela zdravnikov in tudi pričakovanja državljanov. Ko človek dobi občutek, koliko obiskov pri zdravniku potrebuje pri obravnavi neke akutne bolezni, bo zmanjšanje števila obiskov razumel kot zmanjševanje pravic.« Zastopniki bolnikovih pravic glede na pritožbe ugotavljajo, da je pravica do spoštovanja bolnikovega časa ena pogosteje kršenih pravic bolnikov.
Spremembe pri dojemanju in odnosu do počutja, bolezni in obiskov pri zdravniku lahko prinese postopna in premišljena promocija zdravja, s katero se na IVZ vedno več ukvarjajo. Pri tem ne gre za propagiranje zdravja, kot je pogosto razumljeno. Promocija se osredotoča na varovalne dejavnike, na politike in različna okolja: »Ker zdravje ne nastaja v zdravstvenem sektorju, ampak predvsem v vseh drugih sektorjih in je plod delovanja različnih akterjev v družbi, je promocija usmerjena tudi v širjenje koncepta zdravja v vse politike in v oceno vpliva politik na zdravje.«
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je imel vsak zdravnik leta 2009 povprečno okoli 1700 bolnikov. Izdanih je bilo povprečno osem zdravniških receptov na posameznika. Ob tem so najpogosteje obravnavana zdravstvena področja, ki naj bi bila deležna sprememb, čakalne dobe in število zdravnikov. Glede na ugotovitve socioloških raziskav, kot je Whitehall II., pa je treba med ukrepi za izboljšanje zdravja na prvi mesti postaviti reorganizacijo dela in večjo socialno podporo v službi. Kronični stresni dejavniki na delovnem mestu naj bi bili negotovost zaposlitve, na katero pa le delno vplivajo posameznikove osebnostne lastnosti, tesnoba, finančne skrbi in pesimizem. Ključna je organizacija, trdijo raziskovalci: vsaka organizacijska sprememba je zelo stresna, ne le za tiste, ki delo izgubijo. Delavci, ki ostanejo, bi morali biti dobro obveščeni o položaju podjetja, namesto da o tem krožijo govorice, z njimi pa narašča nezaupanje pri posameznikih. Organizacijske spremembe ne prinašajo le poslovnih koristi, temveč zmanjšujejo motivacijo, moralo in lojalnost. To pa negativno vpliva na zdravje.