16. 12. 2010 | Mladina 50
Digitalna nesmrtnost
Kako bi lahko e-spominska revolucija, ki se bliža, spremenila naša življenja
© Tomaž Lavrič
Kaj če bi o vsakem dogodku, ki smo mu bili kdaj priča, o vsaki knjigi ali članku, ki smo jih kdaj prebrali, o vsakem filmu, oddaji ali reklami, ki smo jih kdaj videli, o vsakem našem pogovoru, o vsakem dokumentu, ki smo ga kdaj napisali, in o vsaki spremembi v delovanju našega telesa obstajala digitalno shranjena informacija? Kaj če nobene informacije, ki smo ji bili v svojem življenju izpostavljeni, ne bi bilo treba zavreči, torej če bi imeli na voljo e-različico svojega življenja, ki bi jo lahko po želji pregledovali, analizirali in delili z drugimi? Morda se zdi to večini nepredstavljivo, a peščica navdušencev se s to idejo že nekaj časa resno poigrava. In v nekaj letih naj bi ta »nora« ideja postala resničnost.
Razvoj računalništva sledi znamenitemu Moorovemu zakonu iz leta 1965, po katerem se zmogljivost procesorjev približno vsaki dve leti podvoji. Pravzaprav temu zakonu vsaj približno natančno sledijo tudi številni drugi tehnološki parametri, od števila slikovnih točk - resolucije, video- in fotozapisov pa do zmogljivosti računalniškega spomina. In prav računalniški spomin je v tej zgodbi ključen. Leta 1970 je bil računalniški trdi disk z zmogljivostjo 20 megabajtov velik kot pralni stroj, stal pa je več deset tisoč dolarjev. Danes žepni disk s 50.000-krat večjo zmogljivostjo - enega terabajta - stane dvestokrat manj, okoli sto evrov. Že danes je mogoče na razmeroma poceni računalniških diskih shraniti toliko glasbe, kot je v celotnem življenju ne bi mogli preposlušati. V nekaj letih bo mogoče za nekaj sto evrov ali celo manj v žepu nositi vso glasbo, ki je bila kdaj posneta. Še nekaj let zatem se bodo glasbi lahko pridružili vsi filmi in TV-oddaje. Vstopali naj bi v dobo »neskončnega« spomina. Nikoli več se nam ne bo treba odločati, katero informacijo shraniti, kateri pa se odreči. Posneli in shranili bomo lahko vse.
Človeški spomin je nepopoln. Zapomnimo si le delček informacij, ki smo jim vsak dan izpostavljeni, prav tako pa sčasoma ti delčki postajajo vse teže prepoznavni. Pozabljamo imena ljudi, ki so se nam predstavili, pozabljamo na pomembne opravke, ki smo si jih naložili, pozabljamo, kje smo pustili ključe ... Že danes so v digitalni obliki shranjene informacije o našem življenju, ki si jih sami ne bi mogli zapomniti. Spletni brskalniki shranjujejo informacije o vseh internetnih straneh, ki jih obiskujemo. Zmogljivost nabiralnikov spletne pošte je tolikšna, da nam ni treba več brisati prejetih in poslanih sporočil. Dodajmo kamero, ki snema vse, kar vidimo, snemalnik, ki shrani vse, kar izgovorimo in slišimo, GPS-napravo, ki stalno spremlja naše gibanje, in različne biosenzorje, ki nenehno spremljajo stanje našega organizma (srčni utrip, telesno temperaturo ...), to združimo v eno preprosto napravo in postanemo sam svoj Veliki brat. Primaknimo še napredni sistem upravljanja z vsemi podatki ter možnost hitrega, smiselnega in enostavnega brskanja po njih in dobimo popoln dnevnik svojega življenja. Shranjevanje vseh informacij o življenju posameznika - angleški izraz za to je »lifelogging« - je revija New Scientist nedavno uvrstila med 50 idej, ki bodo za vedno spremenile znanost. Možnosti za uporabo tehnologije so izjemne.
Lahko pomaga pri najbolj banalnih stvareh, kot je iskanje izgubljenih ključev, do najbolj prefinjenih, kot je izboljšanje upravljanja naših življenj na podlagi analize zbranih podatkov. Zdravnikom bi bili vedno na voljo popolni podatki o stanju našega organizma. Pričam zločinov ne bi bilo več treba hoditi na sodišče. Preprosto bi samo pokazale svoj digitalni zapis dogodka. Vse informacije o dogodkih v našem življenju bi bile objektivne, ne pa izkrivljene zaradi subjektivnega dojemanja. Če podatke anonimiziramo, dobimo neprecenljivo zbirko informacij o življenju ljudi, ob kateri bi se znanstvenikom (in tržnikom) cedile sline. In ne nazadnje, s tem ima vsak od nas možnost za svojo malo nesmrtnost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.