23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Naskok na svet
Od izpada iz prve slovenske lige do zvezdništva v Seria A le v nekaj mesecih
Nogometaš Josip Iličić
© Marko Pigac
Leta 2010 je slovenski šport zaznamovalo veliko dogodkov. Nastop naše nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu je bil globalno najodmevnejši. Ko pa gre za prihodnost slovenskega nogometa, pa najbolj blestečega diamanta nismo našli v Južni Afriki, pač pa po vrnitvi doma - in ga takoj poslali na brušenje v tujino. Prava zgodba se je s tem bržkone šele začela.
Ko so se slovenski članski reprezentanti predzadnji dan maja na Južnem Tirolskem pripravljali na naskok na Južno Afriko, je 22-letni nogometaš ljubljanskega Interblocka Josip Iličić v domačem Kranju s svojim klubom doživel potop - po porazu na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za slovensko prvo ligo z domačim Triglavom Gorenjsko je veliki projekt Joca Pečečnika zdrsnil v drugorazrednost. S tem se je tudi zdelo, da nogometna usoda nadarjenega Iličića visi na tanki niti.
Obrnilo se je drugače in srečno, kot se nadarjenim rado zgodi: v času, ko je slovenska nogometna reprezentanca v Južni Afriki naskakovala uvrstitev v osmino finala, sta se Interblockov Sugar-Daddy Pečečnik in Mariborov manager Zlatko Zahovič dogovorila za Iličićev prestop v Maribor, skupaj s prav tako nadarjenim 19-letnim Krčanom Robertom Berićem.
Nadaljevanje je bilo sanjsko: potem ko je slovenska udeležba na svetovnem prvenstvu pomagala spet povečati mednarodno zanimanje za slovenske nogometaše, je Josip Iličić 29. julija na prvi tekmi 3. predkola evropske lige z dvema mojstrskima goloma edinburškemu Hibernianu v Ljudskem vrtu zgrabil že prvo veliko priložnost. Igral in nadaljeval je tako dobro, da je bil že nekaj dni kasneje povabljen na prvo člansko reprezentančno tekmo po svetovnem prvenstvu z Avstralijo na novem stadionu v Stožicah, nič manj usoden pa v tistih dneh ni bil niti žreb v evropski ligi, ki je Mariboru naklonil italijansko ekipo Palerma - simpatično nor klub s Sicilije, dober za igranje in še boljši za odskok v še večje klube. Iličić je nato z odliko odigral svojih prvih 22 minut za slovensko reprezentanco, dan po drugem dvoboju med štajerskim in sicilijanskim klubom pa je že bil član Palerma, kamor se je - spet v paketu s soigralcem, tokrat Arminom Bačinovićem - preselil za (neuradnih) 2,2 milijona evrov. Med 15. julijem in 26. avgustom je Josip Iličić za Maribor odigral enajst uradnih tekem in dosegel štiri gole, klubu pa je prinesel okroglo dva milijona evrov plusa (pred davki in deležem sodelujočih).
V rožnato-črnem dresu se je Iličićev bliskoviti prodor nadaljeval še bolj odmevno. Po nizu golov za Palermo je slovenski reprezentant postal eden izmed najbolj iskanih mladih evropskih nogometašev. Na tržnici, kjer - vsaj na začetku - trgujejo predvsem z govoricami, naj bi njegova cena za prestop iz Palerma že presegla osem milijonov evrov. Igralca z vzdevkom »Jojo«, čigar zaščitni znak je postalo srce, ki ga ob vsakem golu (za reprezentanco, za katero je letos odigral šest tekem, bo prvega dosegel leta 2011) sestavi iz prstov, tako že selijo v velike italijanske klube, pa tudi v münchenski Bayern in Liverpool.
Seveda je nogometni svet pravljičen le navzven. V njem se veliko govori o talentih zvezdniških nogometašev, trenerjev in lastnikov, manj pa o še bolj pogostih uničenih sanjah. Karierah, ki jih strejo grobost, pohlep, javnost, zasebnost ali preprosto - smola. Dandanašnji se javnosti, tudi slovenska, zelo hitro navdušijo in še hitreje pozabljajo. Josip Iličić bo za dokončni prodor med mednarodne zvezde potreboval tudi srečo. Sposobnosti ima, voljo za učenje tudi.
Slovenski nogomet je z njim pridobil izvrstnega posameznika, spretnega, nepredvidljivega in iskrivega igralca, ki lahko - ob mnogih že dlje časa uveljavljenih soigralcih, predvsem Samirju Handanoviću, Valterju Birsi ter mlajših, na primer Timu Matavžu in Arminu Bačinoviću - sestavlja hrbtenico reprezentance za novo desetletje, ki se začne prav 1. 1. 2011. Vso srečo njemu in s tem vsem nam!
Pomembno pa je še nekaj - zgodba o Josipu Iličiću, oziroma - če smo natančni - njen začetek, je hkrati zrcalo zmožnosti naše družbe. Slovenija je tudi dežela, kjer lahko najdemo in začenjamo brusiti ljudi dragulje, sposobne uspeha na najbolj neusmiljenih globalnih tekmovanjih (med katerimi je tudi nogomet). Je tudi okolje, ki navkljub občasnemu pritlehnemu šovinizmu in spogledovanju še s čim nevarnejšim omogoča naskok na svetovni oder. Sicer Josipu Iličiću, ki je z mamo Ano - čistilko na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju - in bratom Igorjem po očetovi smrti pred dvajsetimi leti iz rodnega Prijedorja prišel v Slovenijo, navkljub še tako velikemu trudu družine ne bi uspelo. Tako pa mu je. Malce tudi zato, ker je postal eden izmed nas.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Ozadje
Na umazani strani kapitala
Tragedija samoupravljanja
Dvig školjke
Poslanec in pravna država
V imenu nasilja
Trajnostni zastoj
Za vse družine
Dimicgate
Kolaboracija z neumnostjo
Elite, beda naroda in frustracije
Z(l)obec Hrastarjeva
Smrt 124. člena ustave
Konec večkulturnosti?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.