Konec Evrope?
Le kdo se je pripravljen odpovedati Evropi brez meja in carin ter skupni valuti? Pa tudi upanju, ki ga nosi s sabo združena Evropa, če govorimo o zagotavljanju miru?
Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 24. junija 2010
© Borut Peterlin
Projekt združene Evrope se je ob koncu prvega desetletja tega stoletja in po šestih desetletjih udejanjanja znašel v težavah. Gospodarska kriza v svetu in Evropi je dodobra načela njegovo gospodarsko, predvsem pa monetarno zgradbo ter razkrila ranljivost temeljev, na katerih stoji Evropska unija. Predvsem pa tistega njenega dela, ki uporablja evro za skupno valuto v poslovanju. Herman Van Rompuy, predsednik Sveta Evropske unije, je v času najintenzivnejšega iskanja rešitev za preprečitev zloma evra opozoril, da je evroobmočje tik pred razpadom, to pa bi lahko uničilo tudi Evropsko unijo. »Doživljamo preživetveno krizo. Moramo sodelovati, da bi rešili evroobmočje; če nam ne bo uspelo, ne bo preživela niti Evropska unija,« je Van Rompuy zaskrbljeno pozival evropske voditelje, ki so predolgo iskali rešitve iz krize, najprej predvsem za svoje države in šele nato za celotno evroobmočje. Tako kot vseskozi doslej so skupne rešitve oblikovali korak za korakom, sprejeli pa so jih, ko je finančna kriza v posameznih državah grozila, da bo evro sesula v prah in pepel. Več kot sto milijard evrov posojil za preprečitev gospodarskega zloma Grčije, ker so njeni oblastniki v preteklosti omogočili brezglavo zadolževanje države, pa ni bila altruistična pomoč Grkom, ampak predvsem reševanje evropskih in ameriških bank, ki so brez omejitev Grčiji posojale denar, da bi navkljub velikemu tveganju dobro zaslužile. Davek takšne politike bodo prihodnja leta plačevali predvsem Grki, pa tudi drugi davkoplačevalci z evroobmočja, če grško gospodarsko in finančno zdravljenje ne uspe. Krizo na Irskem so države evroobmočja dočakale že bolje pripravljene, saj jim je uspelo oblikovati mehanizem za pomoč prezadolženim državam v višini 750 milijard evrov. Z njim posamezne članice evroobmočja v skladu s svojo finančno in gospodarsko močjo zagotavljajo poroštvo ranjenim članicam za zdravljenje in ohranjajo evro kot skupno valuto. Bistveno vlogo v teh procesih ima Nemčija, gospodarsko najmočnejša članica Evropske unije. Če bi evru obrnila hrbet, bi končal na smetišču zgodovine kot utopičen evropski projekt, ki ni bil sposoben obtesati egoističnih interesov držav članic. In potem? Odgovorila je nemška kanclerka Angela Merkel: »Če propade evro, propade Evropa.« Dejansko bi se začel uresničevati črni scenarij, saj bi se Evropska unija začela sesedati kot hišica iz kart.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.