13. 1. 2011 | Mladina 2
Prostovoljstvo na črno
So slovenske časovne banke, ki so šele zaživele, ogrožene?
Vlada je konec lanskega leta sprejela zakon, ki naj bi ji pomagal omejiti delo na črno; to pri nas predvidoma obsega od 17 do 25 odstotkov BDP. Pri omejevanju naj bi si pomagala z nekoliko več inšpektorji za delo, a vprašanje je, ali bo zgolj takšen ukrep zadoščal pri interpretaciji in regulaciji tistega dela zakona, ki je že v javni razpravi sprožil največ polemik. Gre za določbe v zvezi s sosedsko pomočjo; ta je po novem zelo omejena in v nekaterih podrobnostih urejena tudi povsem nelogično.
Sosedska pomoč je po novem definirana kot opravljanje dela med sosedi, med katerimi obstaja »določena bližina v smislu prebivanja«. Delo mora biti opravljeno brezplačno oziroma brez sklenjene pogodbe, hkrati pa tisti, ki opravi delo za sosede, te dejavnosti ne sme opravljati poklicno.
V praksi to pomeni, da sosed, ki se preživlja kot zidar, sosedu ne bo smel več brezplačno pomagati graditi hiše, mu bosta pa pri tem lahko pomagala soseda, ki se preživljata kot picopek in kozmetičar. Če je takšno določbo še mogoče nekako razumeti, ker se je sosedsko delo doslej pogosto izkoriščalo za prikrivanje plačljivega dela, pa se zdi povsem neživljenjsko, da pri natančnem upoštevanju zakonskega besedila tudi človek, ki se preživlja s kmetovanjem, sosedu ne bo smel več preorati njive ali mu pomagati pobrati krompirja, pa četudi bi bil ta sosed starejša ženica, ki si sama ne more pomagati. Z ministrstva je bilo sicer že slišati razlage, da naj takšnega »dela na črno«, kakršno je slednje, kljub vsemu ne bi preganjali. Ali to pomeni, da bodo ravnali mimo predpisov, ni povsem jasno.
Novi zakon je zanimanje zbudil še v zvezi s časovnim bančništvom, ki se kot oblika prostovoljnega povezovanja in izmenjave storitev, znanja in spretnosti vse bolj uveljavlja tudi pri nas. Člani časovnih bank, ki temeljijo na izmenjavi ur dela, ne glede na to, za kakšno delo gre, v izmenjavo ponujajo tudi storitve, znanje ali spretnosti, ki so povezani z njihovim službenim delom.
Novi zakon o omejevanju dela na črno naj za časovno bančništvo kljub vsemu ne bi pomenil tolikšne grožnje, kot bi jo lahko pomenil novi zakon o prostovoljnem delu, ki šele nastaja. Če bi ta prostovoljstvo opredelil tako, da bi iz njega izvzel menjave oziroma bi eno stran vedno videl kot tisto, ki daje, in drugo kot tisto, ki prejema, bi lahko kombinacija obeh zakonov povsem onemogočila časovno bančništvo, pa čeprav gre za pozitivno in povezovalno pobudo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.