Vlagajo ali kupujejo?
V zameno za nakup obveznic prezadolženih članic evroobmočja so Kitajci že dobili v najem grško pristanišče Pirej
Kitajska, država, ki ima največje devizne rezerve na svetu, pospešeno kupuje državne obveznice prezadolženih članic z evrom. Ti nakupi seveda niso nesebična pomoč pri reševanju evra, ampak v glavnem priložnost, da Kitajska po Afriki, Ameriki in Avstraliji poslovanje svojih podjetij razširi še v EU. Julija lani, ko je podpredsednik kitajske vlade Zhang Dejiang obiskal Grčijo, so se dogovorili za 14 sporazumov, ki so obsegali več sektorjev, od gradbeništva do telekomunikacij. Ameriški Newsweek je te dogovore označil za »največji kitajski investicijski sveženj v Evropi«.
Kitajska ladijska družba Cosco se je dogovorila za 35-letni najem pristanišča Pirej, zanj je plačala grški državi 4,1 milijarde dolarjev. Pirej je največje grško kontejnersko pristanišče in zato najboljše izhodišče za oskrbo Južne Evrope s kitajskim blagom. Do leta 2015 nameravajo v Pireju pretovor kontejnerjev povečati s sedanjih 800 tisoč na 3,7 milijona na leto. Kitajski energetski velikan China Power bo postal lastnik portugalskega podjetja EDP. Obe družbi nameravata skupaj v Evropi, Afriki in Braziliji sodelovati v projektih za izrabo obnovljivih virov energije.
Ko je oktobra lani prišel v Evropo na vrh EU-Kitajska, se je predsednik kitajske vlade Wen Jiabao ustavil tudi v Rimu. Predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi mu je obljubil, da bo Italija do leta 2015 podvojila trgovinsko menjavo s Kitajsko. Na Irskem bodo Kitajci v Athlonu gradili velik razstavni in konferenčni center za svojo izvozno industrijo.
Kitajski državni sklad CIC upravlja 200 milijard dolarjev deviznih rezerv, naložene ima v tujih delniških skladih, rudnikih surovin in tujih koncernih. Pred tremi leti, ko je bil ustanovljen, so Evropejci še zahtevali, da njegov delež v evropskih družbah ne sme preseči 10 odstotkov, zdaj tega »odpora« tako rekoč ni več.
Jonathan Holslag, politični analitik v Bruslju, je v Financial Timesu decembra lani napisal, »če EU svoje hiše ne bo spravila v red, utegne dobiti politično klofuto na svojem pragu«. Kitajci namreč pospešeno vlagajo tudi v članice EU, ki nimajo evra, in v države, ki so v soseščini EU. Po njegovih podatkih so že podpisali tudi pogodbo za vzpostavitev ekonomske cone v Sofiji, kitajska razvojna banka je ponudila pomoč pri gradnji vetrnih elektrarn v Romuniji, kitajska podjetja se tam zanimajo tudi za naložbe v kmetijstvo in rudnike. Na Poljskem so kitajske investicije po prvih ocenah lani dosegle 500 milijonov evrov. Na Madžarskem je skupina Wanhua pridobila strateški delež v družbi BorsodChem, ki je pomemben proizvajalec poliuretana v Srednji in Vzhodni Evropi. Poliuretan se uporablja v gradbeni in avtomobilski industriji, pa tudi za proizvodnjo obutve in gospodinjskih izdelkov. V Albaniji kitajska podjetja gradijo hidroelektrarne.
Kitajske investitorje vabi tudi slovenska vlada. Vladno-gospodarska delegacija je bila na Kitajskem junija lani. Kitajci so pripravljeni investirati v modernizacijo slovenskih železnic, pa tudi v turizem in bančništvo, avtomobilsko industrijo in farmacijo in nove tehnologije, je takrat dejal predsednik vlade Borut Pahor. Z ministrstva za zunanje zadeve, ki je pristojno za gospodarsko diplomacijo, nam niso utegnili odgovoriti na vprašanja, ali so omenjene namere že kaj bolj konkretne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.