Tereza Novak
Izvršna direktorica Slovenske filantropije
© Borut Krajnc
V evropskem letu prostovoljstva se Sloveniji obeta zakon o prostovoljstvu, a trenutno se govori predvsem o problemih, ki jih prinaša. Zakaj?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Krajnc
V evropskem letu prostovoljstva se Sloveniji obeta zakon o prostovoljstvu, a trenutno se govori predvsem o problemih, ki jih prinaša. Zakaj?
> Zakon posega na področje, kjer je bistvena svobodna volja ljudi, zato ne sme vsebovati preveč omejitev. Ampak žal je zakon potreben, saj se drugače očitno ne da urediti prostovoljstva, ki poleg svobodne volje zahteva tudi veliko organizacije, spodbud za prostovoljce in podobno. Zakon je potreben tudi zato, da ne bo več prihajalo do omejitev prek drugih zakonov, kot je bil to primer pri zakonu o dohodnini, ki prostovoljstva enostavno ni upošteval. Bo pa zakon prinesel dodatne birokratske zahteve, kar bo za manjše nevladne organizacije velik zalogaj, a podatke potrebujemo. A zakon podpiramo, saj načeloma prinaša več spodbud kot dodatnih težav.
Problemi naj bi bili tudi pri razmejevanju med delom na črno, sosedsko pomočjo in prostovoljstvom?
> Z zakonom o preprečevanju dela na črno se je spet pokazalo, kako silno državi ni jasno, kaj se da regulirati in česa ne. Že pri pisanju zakona o prostovoljstvu smo komaj dosegli, da se sosedska pomoč ne omenja več kot nekaj, kar ne spada v prostovoljstvo. A potem se je to spet znašlo v zakonu o preprečevanju dela na črno. Država bi sosedsko pomoč morala spodbujati, ne pa da jo opredeljuje kot potencialno delo na črno. To je v nasprotju s sporočilom države, da bo spodbujala prostovoljstvo. Po mojem tega področja sploh ne poznajo.
Ali pa ga poznajo in želijo z več regulacije na njem samo pobrati več davkov?
> Tega, da se sosedska pomoč sploh omenja v kontekstu dela na črno, državljani nikakor ne bi smeli dovoliti. In po mojem država pri tem kaže veliko nerazumevanja na tem področju. Ne vem, ali se zavedajo, kaj se sploh da nadzirati in česa ne. Če država ni sposobna vzpostaviti inštrumentov za nadzor nad največjimi, tudi državnimi organizacijami, ki kršijo zakone, potem ne vem, kako bi lahko nadzirali medsosedske odnose. V tem pač ni logike, ljudje moramo vendar skrbeti eden za drugega, saj se v zadnjem času kaže, da je to še edini materialni ali siceršnji vir za preživetje najbolj ogroženih ljudi. In država bo to zdaj nadzirala ali celo omejevala?
Kaj pa zakon o prostovoljstvu prinaša dobrega?
> Zakon dobro ureja vračanje stroškov prostovoljcem. Ovrednoteno prostovoljsko delo bo lahko pomenilo sofinanciranje projektov nevladnih organizacij. Dobro je tudi, da obravnava stroške, ki definitivno nastanejo pri dolgotrajnem prostovoljskem delu in se ne dajo opredeliti ali dokazati z računi. Zdi se mi tudi, da je zelo pametno, da uvaja novo nagrado na državni ravni in s tem prostovoljstvo postavlja na raven spoštovanega dela. Smiselno je tudi, da se z zakonom prostovoljstvo vpelje v pravni prostor, ker drugače očitno ne moremo urediti vprašanj, kot so zavarovanje za prostovoljce in podobna, s katerimi imajo prostovoljske organizacije in prostovoljci zdaj številne težave. Zakon ponuja nastavke, da se prostovoljstvo in s tem solidarnost gojita znotraj šolskega sistema.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.