Manj ali več Pukšičev?
Koalicija enotna glede sprememb volilne zakonodaje
Poslanec Franc Pukšič
© Marko Pigac
Vladne stranke so že v koalicijski sporazum zapisale, da od veljavnega volilnega sistema sorazmernega predstavništva ne bodo odstopale, da pa bodo v skladu za zahtevo ustavnega sodišča in same ustave tega oblikovali tako, da »bodo skladno s petim odstavkom 80. člena ustave volivke in volivci imeli odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom«. Zdaj so o tem dosegli soglasje, spremembe zakona bodo v državnem zboru jeseni, za sprejetje pa bodo potrebni še glasovi SDS, ki si sicer za te spremembe prizadeva že dlje časa.
Po usklajenem predlogu naj bi se ukinili volilni okraji, uvedel pa bi se obvezni preferenčni glas. V praksi to pomeni, da bo vsaka stranka v posamezni izmed osmih volilnih enot kandidirala po enajst kandidatov, volivec pa bo obkrožil stranko in njenega kandidata, ki si ga želi videti v državnem zboru. Poleg tega naj bi bilo na naslednjih državnozborskih volitvah med vsakih enajst kandidatov 40 odstotkov, torej pet, žensk. Med preostalimi novostmi, ki pa jih utegnejo v iskanju kompromisa med pozicijo in opozicijo doleteti določene spremembe, je še prepoved financiranja strank s strani podjetij, ki bi se iz današnjih podjetij v večinski državni lasti razširila tudi na vsa druga podjetja. Predlagane so tudi spremembe ali celo ukinitev nadomestil za brezposelnost za poslance in posledično tudi ministre in državne sekretarje. A četudi predlagana zakonodaja doživi določene spremembe, se zdi, da bi se za ukinitev okrajev in absolutni preferenčni glas vendarle lahko doseglo kritično soglasje v državnem zboru.
To je sicer sistem, ki si ga želi ljudstvo, zahteva ga ustavno sodišče in podpira stroka ter tudi največja opozicijska stranka. Vendar ali to pomeni, da gre za najboljši oziroma boljši sistem od veljavnega? Gotovo bodo volivci imeli več vpliva na sestavo državnega zbora, vendar ali je to nujno samo dobro? Prej ali slej bo po novem sistemu v državnem zboru kak »parazit«, ki se zgolj prek strankarske hierarhije prebije do izvoljivega mesta, manj. A po drugi strani v poslanskih klopeh sedijo tudi številni popularni posamezniki predvsem iz ruralnih območij, za katere bi javno mnenje na državni ravni težko pokazalo, da tja res spadajo. Dejstvo je, da bo pravo sliko pokazala šele praksa, delovanja novega sistema namreč ni mogoče preveriti s simulacijo. Če bodo spremembe potrjene, bomo šele na volitvah 2012 videli, ali bo po novem v državnem zboru sedelo manj ali več »karikatur«. Bomo v primeru, da jih bo več, še vedno lahko trdili, da imajo volivci vedno prav? Morda pa gre za vprašanje postranskega ali vsaj kratkoročnega pomena. Po prihodnjih volitvah se, kot kaže, tako ali tako obeta stampedo ustavnih sprememb, med katerimi je v samem vrhu večinski volilni sistem. In takrat se bo vse začelo znova.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.