3. 2. 2011 | Mladina 5
Avstrija nas napade
Natovi »sodobni viri ogrožanja« in vaja kriznega upravljanja
Varni v Nato družbi
© Borut Peterlin
Prepir o smislu obstoja zveze Nato po hladni vojni in njegovi novi identiteti je očitno končan. Po dolgem desetletju, ko so v Natu vadili namišljene napade Al Kaide na Bruselj, preigravali scenarije, po katerih se več kot 30 tisoč muslimanov v Berlinu priključi skrajnim islamističnim skupinam, ki mečejo atomske bombe po Evropi, po neuspehu Nata v tako imenovanih akcijah »out of area«, kjer zavezništvo med domnevno humanitarnimi posredovanji napada najšibkejše države, so natovci očitno le našli svoj raison d'etre.
Kot smo prebrali v nedavnem vladnem sporočilu za javnost, bo Slovenija konec prihodnjega meseca sodelovala v novi Natovi vaji tako imenovanega kriznega upravljanja. Tokrat se vojaki ne bodo več urili za napad teroristov, niti za cyber-attack, ampak kar za standardni »oboroženi napad s klasičnim orožjem, ki ga bo na državo članico Nata izvedla sosednja država«. Med tako imenovano vajo CMX 11 bodo članice po namišljenem scenariju krizne situacije »z naraščajočo grožnjo ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti« vadile posvetovanje zaveznic, kolektivno odločanje, vadile bodo prizadevanje za dosego soglasja, krizno načrtovanje ali, v Natovem izrazju, »razvijajoče se Natove koncepte in postopke kriznega upravljanja«.
Če ti tako imenovani »sodobni viri ogrožanja« postajajo naši bližnji in malo manj bližnji sosedje, recimo Bosna ali pa Avstrija (ki si je že od nekdaj želela morje), se lahko spomnimo, kaj nam je politična elita razlagala pred vstopom v Nato. »Članstvo v Natu prispeva in vzajemno zavezuje k čistim in dobrim političnim odnosom s sosedami,« nas je denimo pred referendumom prepričeval tedanji predsednik države Milan Kučan, drugi pa so ponavljali, da se bo z vstopom v zavezništvo okrepil celo subjektivni občutek varnosti. No ja, v zadnjem desetletju se je prej kot občutek varnosti okrepila paranoja. In po terorističnih grožnjah sedaj prihaja na vrsto še konec sosedske solidarnosti.
Vaja nas bo sicer stala skoraj 21 tisoč evrov, večji del teh sredstev bo potrošenih za predstavnike ministrstva za obrambo, ministrstva za zunanje zadeve, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in urada vlade za komuniciranje, ki bodo v času priprav sodelovali na Natovih »pripravljalnih delovnih konferencah«. V bistvu je ta strošek nadur, kakšnega kosila in prenočevanja še razmeroma vzdržen. Pred približno dvema letoma so namreč na vojaškem poligonu na Kreti na neki drugi Natovi vaji slovenski vojaki streljali na tako imenovane leteče tarče. Slovenci so izstrelili 15 raket in »uspešno uničili devet ciljev«. Ker je ena leteča tarča stala približno 60 tisoč evrov, je tista nekajdnevna igrica proračun stala 601.990 evrov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.