Je državni odkup stanovanj smotrn?
Najbolj nevaren bi bil nekritičen odkup stanovanj brez upoštevanja potreb
Jama brez dna: Vegradovi Celovški dvori v Ljubljani
© Borut Krajnc
Vlada se s predstavniki bančnega in gradbenega sektorja že vsaj leto dni pogovarja, kako bi znova oživila gradbeno panogo in s tem posredno pomagala tudi bankam, ki imajo visoke terjatve do propadajočih gradbenih velikanov. Nekaj ukrepov je že sprejela, z drugimi pa odlaša zlasti zato, ker med ministri ni soglasja, ali so z vidika davkoplačevalskega denarja sploh smotrni.
Pod vprašajem je predvsem državni odkup presežnih stanovanj, ki jih gradbena podjetja na mrtvem nepremičninskem trgu ne morejo prodati in zato niso sposobna vračati posojil bankam. Finančni minister Franc Križanič je o državnem posegu na nepremičninski trg prvič na glas razmišljal že pred dvema letoma, takrat še ne zaradi reševanja gradbincev, pač pa v smislu premagovanja krize s keynesijanskimi ukrepi. Že takrat je bil ukrep vprašljiv, saj ni bilo jasno, kje bo država dobila denar za odkup več tisoč stanovanj. Še bolj vprašljiv pa je zaradi velikega proračunskega primanjkljaja danes, ko ga je med možne ukrepe za sanacijo gradbeništva vključila delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki šestih ministrstev.
Trenutno je na potezi ministrstvo za okolje in prostor, ki mora kot resorno pristojno predlagati možno obliko preoblikovanja republiškega stanovanjskega sklada. Vlada dokončne odločitve še ni sprejela, vse več pa je indicev, da ukrepa odkupa ne bo podprla. To je mogoče sklepati po izjavah gospodarske ministrice Darje Radić. Še v začetku januarja je govorila, da je težava predvsem na strani povpraševanja, zaradi česar država razmišlja, da bi na trg stopila z nakupom okoli štiri tisoč stanovanj v vrednosti tristo milijonov evrov, s čimer bi uskladila ponudbo in povpraševanje ter znižala cene. Pred kratkim pa je zatrdila, da stanovanjski trg oživlja, zaradi česar državni odkup stanovanj morda sploh ne bo potreben. Poleg Radićeve je do državnega odkupa zadržan tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, nasprotuje pa mu tudi guverner centralne banke Marko Kranjec: »Odkupovanje stanovanj z javnim denarjem je velik nesmisel. S čim pa naj bi jih država odkupovala? In kaj bo s stanovanji počela? Proračunski deficit je blizu šestih odstotkov BDP, javni dolg pa se je zelo povečal. Lahko se sicer oceni, da je tak poseg potreben zaradi ohranitve gospodarskih povezav, vendar bo ta račun nekdo moral plačati.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.