Preozek in preširok zakon
Številni predlogi za spremembo novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič
© Borut Peterlin
Osem mesecev po sprejetju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na podlagi katerega z novimi, dodatnimi pristojnostmi deluje komisija za preprečevanje korupcije v novi sestavi, državni zbor obravnava že dve noveli tega zakona.
Kar 75 združenih koalicijskih in opozicijskih poslancev pod pritiskom županskega lobija zahteva spremembo zakona, po kateri za nepoklicne funkcionarje na občinski ravni ne bi veljala tako stroga prepoved konflikta interesov kot za poklicne. Na komisiji spremembam nasprotujejo, ker menijo, da bi na mikroravni še vedno omogočale, da lokalni politiki še naprej delajo po domače. Namestnica predsednika komisije dr. Lilijana Selinšek, ki meni, da je lokalno okolje dokaj izpostavljeno korupcijskim tveganjem, je kot dokaz za to navedla nekakšno javno skrivnost: »Pri nas se dostikrat zdi, da so občine, predvsem manjše, kot neka širša družinska korporacija nekaj običajnega.« Komisija se tudi ne strinja z možnostjo, da bi društva, katerih predsednik je hkrati tudi občinski svetnik, lahko še naprej dobivala denar iz občinskega proračuna.
Drugi predlog sprememb zakona, ki ga je v državnem zboru vložilo 12 izmed omenjenih 75 poslancev iz vrst SD, LDS in Desus, pa so pripravili kar na komisiji za preprečevanje korupcije. Predlog vsebuje spremembe za lažje delovanje komisije in spremembe neživljenjskih rešitev glede ureditve lobiranja. Med prvimi so tako osnovne novosti, kot je izboljšanje pomanjkljive ureditve zaščite prijaviteljev korupcije, pa določba, po kateri bi bila obvezna razkritje in nadzor nad tihimi družbeniki v primerih poslovanja z državo, ter razkritje lastništva podjetij, registriranih v davčnih oazah ...
Glede lobiranja pa so bistvene predvsem določbe glede nevladnih organizacij, ki so po veljavnem zakonu izenačene s pravimi lobisti, ki to opravljajo kot osnovno dejavnost. Na prigovarjanje nevladnikov, ki delujejo na področju človekovih pravic, komisija predlaga, da pravila o lobiranju ne veljajo za tiste posameznike in organizacije, ki delujejo na področju »krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin«. Tudi za pri drugih nevladnih organizacijah zaposlene posameznike naj bi veljala blažja pravila, saj bodo obravnavani kot neregistrirani lobisti, o svojih dejavnostih sami ne bodo zavezani poročati komisiji, pač pa zgolj predstavniki ustanov, pri katerih bodo lobirali. Za nevladni sektor pa ostaja problematična ureditev posameznikov, ki pri njih delajo honorarno, in teh, glede na finančno podhranjenost tega sektorja, ni malo. Zanje bodo namreč veljala enaka pravila kot za prave lobiste s finančnega in gospodarskega področja, ki obračajo velike denarje.
Čeprav so vsaj slednje spremembe dobrodošle, je pač neresno, da poslanci sprejmejo tako pomemben zakon, ki ureja področje korupcije in lobiranja, potem pa ga na predlog koalicije, opozicije, županov in protikorupcijske komisije novelirajo v bistvenih delih že dobrega pol leta po uveljavitvi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.