Darja Kocbek

 |  Mladina 8  |  Ekonomija

Prepoved uporabe nevarnih kemikalij

Evropska komisija je prvič v EU prepovedala uporabo šestih kemikalij, ki so nevarne za zdravje in okolje

Nevarne kemikalije v samopostrežni?

Nevarne kemikalije v samopostrežni?
© Borut Krajnc

Evropska komisija je industriji v EU pred kratkim prvič prepovedala uporabo šestih kemijskih snovi, ki so nevarne za zdravje ljudi in za okolje. Gre za snovi, ki so rakotvorne, povzročajo neplodnost, se v okolju ne razgradijo in se kopičijo v živih organizmih. Iz uporabe jih bo treba umakniti v treh do petih letih. Evropska komisija jih je prepovedala na podlagi uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (Reach). Lobisti industrije so pri pogajanjih o uredbi Reach dosegli, da spornih snovi ne bo mogoče povsem prepovedati. Podjetja, ki jih bodo želela še naprej uporabljati, bodo morala dokazati, da so sprejela zahtevane varnostne ukrepe za ustrezen nadzor tveganj ali da so koristi uporabe večje od tveganj. Kadar so na voljo nadomestne snovi ali nove tehnike, bodo podjetja morala predložiti tudi časovni načrt za zamenjavo spornih snovi, razlagajo v evropski komisiji.
Na seznamu za prepoved je mošusov ksilen, ki je sestavina za pripravo mešanic za vonjave za detergente, mehčalce vode, mehčalna sredstva za tkanine, pripomočke za osvežitev zraka in druga sredstva, ki se uporabljajo v gospodinjstvih. Snov MDA se uporablja kot utrjevalec za smole, uporablja se pri proizvodnji nekaterih vrst cevi in kot utrjevalec v lepilih. HBCDD se kot negorljiv material uporablja kot protipožarna zaščita izolacijskih vložkov v gradbeništvu in v motornih vozilih, pa tudi v tekstilu za dom in avtomobile. DEHP je na splošno v rabi kot sestavina plastike. Je v plastiki na tleh, strehi, kablih, v umetnem usnju ... Je tudi v mešanicah za lepila, tesnila, v gumi, barvah, črnilu. Podobna je tudi raba snovi BBP in DBP.
Podjetja, ki kemikalije proizvajajo, in njihovi uvozniki morajo vloge za avtorizacijo kemijskih snovi na podlagi določb uredbe Reach vložiti pri evropski kemijski agenciji v Helsinkih (ECHA). Rok za prijavo kemikalij, ki jih je evropska komisija prepovedala, je bil 30. november 2010. Do takrat je bilo na ECHA vloženih 24.675 vlog. Evropska komisija navaja, da so po navedbah industrije zaradi registracije varnostni standardi v številnih podjetjih že višji, kot predpisuje Reach. Čeprav je rok za registracijo veljal zlasti na kemikalije, ki se proizvajajo ali uvažajo v večjih količinah, je vloge poslalo tudi nekaj malih in srednjih podjetij. Teh vlog so na ECHA med vsemi, ki so jih dobili, našteli približno 10 odstotkov.
Kako bo prepoved uporabe šestih kemikalij vplivala na proizvodnjo v Sloveniji, kolikšna je njihova uporaba v Sloveniji, nam na uradu za kemikalije pri ministrstvu za zdravje ni uspelo izvedeti. Na spletni strani navajajo, da urad v okviru nadzora nad proizvodnjo, prometom in uporabo nevarnih kemikalij vodi nacionalni seznam kemikalij na trgu v Sloveniji. Seznam kemikalij vsebuje več kot 43.000 vpisov. Na njem so kemikalije, ki so razvrščene kot nevarne na podlagi fizikalno-kemijskih lastnosti ter na podlagi vplivov na zdravje ljudi in okolje. Tudi v evropski komisiji so bili s podatki o prepovedanih kemikalijah precej skopi. Podatke o uporabi so pošiljali le na izrecno zahtevo.
Naslednja roka za registracijo kemikalij na podlagi določb uredbe Reach sta leta 2013 in 2018 za tiste snovi, ki se proizvajajo ali uvažajo v manjših količinah.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.