Sodobna slovenska arhitekturna produkcija

Konec lanskega leta je ministrstvo za kulturo v resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 prvič pripisalo poseben pomen arhitekturi in krajini kot nacionalnima vrednotama in ju končno ločilo od likovne umetnosti. V resoluciji je zapisano, kar dejansko drži, da ima prostor, v katerem živimo in ustvarjamo, za narodno in kulturno identiteto Slovenije enak pomen kot slovenski jezik. Danes se marsikdo sploh ne zaveda, kakšen vpliv imajo arhitektura, urbanizem in krajina na njegov način življenja, na njegovo počutje in uspešnost. Mnogi se ne zavedajo, da jih arhitektura spremlja na vsakem koraku, tako rekoč od rojstva do smrti. Svoje bivalno in delovno okolje jemljejo kot nekaj danega in se pogosto niti ne zavedajo dodatnih in boljših možnosti za bivanje, delo in rekreacijo, ki jim jih arhitektura in prostor lahko ponudita. Toliko objektov in ureditev, kot jih je ustvarila današnja generacija, verjetno ne bo nobena več. Zadnje desetletje je nastalo veliko dobre arhitekture, a še več slabe. Kriza, ki je zajela gradbeno panogo, je morda prišla celo prepozno, saj bi bilo dobro, če bi kaj že prej ustavilo nastajanje številnih nepremišljenih in za prostor ter kakovost našega bivanja škodljivih objektov, ki so za več kot sto prihodnjih let zaznamovali naše okolje. Znašli smo se v položaju, ko smo se nekoliko resneje začeli spraševati, kaj nam prostor sploh pomeni in ali res lahko v njem počnemo vse, kar hočemo. Za začetek je vsaj ministrstvo za kulturo posegom v prostor pripisalo nacionalni pomen. Postavilo je nekaj ciljev, kako bi lahko arhitekturno opismenili ljudi. Nujno je, da se zviša kakovost gradnje, predvsem pa poveča osveščenost ljudi o arhitekturi, tako da bo dosegla raven, kakršno dosega, ko govorimo o nakupu avtomobilov, računalnikov, telefonov, kozmetike, oblačil.
V nadaljevanju predstavljamo različne arhitekture, ki so bile končane lani in temeljijo na trdem delu arhitektov, ki so želeli s stavbo naročniku dati več kot le uporabnost. Vsak objekt predstavljajo avtorji sami, hkrati pa pojasnijo še svoj pogled na sodobno slovensko arhitekturno produkcijo.

Poslovni prostori podjetja Epilog
Avtorji: Sandi Pirš, Janez Gačnik, Studio Pirss

Arhitekt Sandi Pirš: »V tehnološkem parku v Ljubljani smo želeli znotraj programerskega podjetja Epilog razbiti monotonost mita klasične pisarne s kristalno lomljenim osrednjim hodnikom – barvno spremenljivim kanjonom, rezom v ledeno goro visokotehnološkega razvoja. Mala slovenska Silikonska dolina. Lomljene in nagnjene steklene ploskve ustvarjajo zrcalni, kalejdoskopski učinek neskončnega z izgubo občutka resničnosti.«

»Slovenska arhitektura prav gotovo enakovredno in ponosno sestavlja srednjeevropski mozaik, hkrati pa je pogosto izraz dejanskih razmer v slovenski družbi in njene kulturne ravni ter stopnje gospodarske moči. Takšni so njeni investitorji, pri čemer se moramo tudi mi arhitekti zavedati, da nismo vsemogočni. Vse preveč se čuti utesnjenost slovenske arhitekture v oklepih nekakšnega sodobnega kubičnega modernizma, vse premalo je naravna, organska in fluidna.«

--------------------------------------

Ureditev nabrežja Ljubljanice
Avtorji: Atelje Vozlič

Arhitekta Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič: »Z izvedenim projektom teras ob Čevljarskem mostu na ravni nove sprehajalne poti na nabrežnem zidu Ljubljanice in z novo ureditvijo Brega bo mogoče neobremenjeno prepoznavati bližnje vizualne zanimivosti (Ljubljanica, Grad, Čevljarski most, Novi trg, Zoisova palača ... ) in uživati v njih. Gre za nadaljevanje konteksta urejanja nabrežnih in tržnih ureditev do Tromostovja. Vse ureditve zaznamuje oblikovalski postopek, s katerim vzpostavljamo dialog z mestnim predelom, kjer se prepletata Mediteran in Srednja Evropa. Z nalogo smo se ukvarjali kot z literarnim, likovnim, gledališkim delom.«

»O arhitekturi se zdaj več piše, arhitekturna predavanja in razstave odpirajo razmeroma zaprt prostor arhitekturnega ustvarjanja širšemu krogu ljudi. V sodobni slovenski arhitekturni produkciji presenečajo nekatera dela, ki povzemajo in na novo interpretirajo tuje zamisli, hkrati pa nam prav trenutne razmere ponujajo več časa za poglobljeno avtorsko delo, za raziskovanje in inovativnost.«

-------------------------------------------------

Center starejših Hodoš
Avtorji: Robert Potokar, Mateja Šetina, Sabina Colnar in Ajdin Bajrović

Arhitekt Robert Potokar: »Center starejših stoji v središču vasi Hodoš in skupaj s šolo in z občino postaja generator lokalnega dogajanja, saj je poleg bivalnih sob v njem predviden tudi skupni program, namenjen zunanjim uporabnikom. Objekt je zasnovan v obliki črke L, njegov nadstropni del v rdeči opečnati barvi pa na sodoben način povzema motiv okoliških opečnatih streh. Vse sobe se odpirajo proti soncu in omogočajo pogled na valovito prekmursko pokrajino.«

»Slovenska arhitektura je danes zelo pestra in raznovrstna, predvsem pa je zgrajenega bistveno več kot na primer v osemdesetih ali devetdesetih letih prejšnjega stoletja. To pomeni vsaj za del arhitekture tudi višjo kakovost. Pred leti skorajda nismo imeli kaj pokazati, sedaj je zgrajenega bistveno več, to nam navsezadnje kažejo tudi arhitekturne razstave, pa naj bo to razstava Zbornice za arhitekturo ali Društva arhitektov Ljubljane.«

-------------------------------------------------

Hiša na Gorenjskem
Avtorja: Marjan Zupanc, Petra Čeferin

Arhitekta Marjan Zupanc in Petra Čeferin: »Hišo sva zasnovala in postavila na lokacijo tako, da lahko stanovalci uživajo v lepih pogledih na okoliške gore in da lahko iz različnih prostorov hiše stopijo neposredno na vrt. Notranji prostor pa je razdeljen na bolj zasebni spalni del v zgornjem nadstropju in dvoetažni dnevni prostor, kjer poteka življenje v hiši.«

»Na ravni prostorskega načrtovanja imamo precej nerešenih vprašanj, ki se kažejo med drugim kot razdrobljena stanovanjska zazidava, tako da naša urbanizirana krajina že dobiva značilnosti ameriškega ''sprawla'', kar je zelo skrb zbujajoče. Arhitektura sama pa je v dokaj dobri formi. Veliko je seveda anonimne gradnje, ki je povsem podrejena tržni logiki, a sredi te zazidave se pojavljajo posamezni objekti, urbanistični in krajinski posegi, za katere lahko rečemo, ''to je dobro, to je arhitektura''.«

------------------------------------------

Vrtec Kekec v Ljubljani
Avtorja: Jure Kotnik, Andrej Kotnik
Izvedba: Riko hiše

Arhitekt Jure Kotnik: »Najznačilnejši element vrtca Kekec je njegova interaktivna fasada, ki je nastala kot odgovor na pomanjkanje igral na igrišču prvotnega vrtca. Novi leseni prizidek ima zato igralo vzdolž vseh treh fasad, sočasno pa je to igralo še senčilo za okna. Otroci vrtijo pisane lamele, spoznavajo les in barve ter sami spreminjajo zunanjo podobo svojega vrtca, kar je zanje priložnost, kakršna se jim le redko ponudi.«

»Slovenska arhitektura nas občasno razveseli z zelo dobrimi rezultati in nanje smo lahko vsi državljani ponosni. Sicer pa ima naša družba nekaj težav s prepoznavanjem in uporabljanjem arhitekture kot inovativne panoge, ki je lahko generator drugih dejavnosti, in to čeprav so recepture razmeroma znane. Takšna miselnost pa je lahko ovira za marsikateri kakovosten projekt.«

-------------------------------------------

Ordinacija Stamboldžioski v Novi Gorici
Avtor: Enota

Arhitekt Dean Lah: »Ordinacija je zasnovana kot prizidek k stanovanjski stavbi, a oblikovno se precej razlikuje od nje. Raje kot s prvotnim objektom išče odnos z naravno krajino, v katero je umeščena. Ker se hiša prilagaja naklonu terena, je delno vkopana, to pa kljub ekspresivnemu izrazu zmanjša prisotnost nove stavbe v stanovanjskem okolišu, občutno pa zmanjša tudi porabo energije, potrebne za ogrevanje in hlajenje.«

»Danes se veliko govori o sonaravnosti, vendar se enotna definicija, kaj sonaravnost sploh je, šele oblikuje. Dolga leta smo bili priča enostranskim prikazom različnih načinov za zagotavljanje energetske učinkovitosti, ki so nas vsi po vrsti želeli prepričati, da se moramo, če se želimo obnašati sonaravno, odreči kakovosti bivanja, ki smo je vajeni. Končno pa se zdi, da prihajamo do točke, ko nam uspe pogledati na sonaravnost malo bolj celostno in se začenjamo zavedati, da je prava pot ravno nasprotna. Sonaravnost niso preprosti recepti. Sonaravno tudi ni enoznačno. Sonaravno je način razmišljanja!«

-------------------------------------------------------

Športna dvorana Podčetrtek
Avtor: Enota

Arhitekt Dean Lah: »Čeprav je nova športna dvorana v Podčetrtku namenjena predvsem športu, je hkrati tudi edini večji občinski prireditveni prostor v kraju. Prav ta dvojna vloga je bila izhodišče za svojstveno zasnovo objekta. Osnovni oblikovni nosilec je ''rdeča preproga'', ki obiskovalce pripelje do prireditev v objektu. Slovesnost dostopa je zvečer poudarjena tudi s svetlobnim ornamentom na fasadi. Perforirana obloga, ki prekriva velike okenske odprtine in čez dan preprečuje moteč neposreden vpliv sonca na igralne površine, ob mraku zasije v prepoznavnem cvetličnem vzorcu. Dogajanje v notranjosti tako neposredno odseva na fasadi in pripomore k promoviranju dogodkov in privlačnosti objekta.«

-------------------------------------------