3. 3. 2011 | Mladina 9
Ljubica ljubi Afganistan
Smo tam zaradi ugleda in želje, da Slovenija zopet postane nestalna članica Varnostnega sveta ZN?
Ministrica Ljubica Jelušič ter poslanca Jožef Jerovšek in Bogdan Čepič na vojaškem letalu med letom v Afganistan
© USA
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je v intervjuju za Radio Slovenija našla nove argumente za sodelovanje Slovenije v afganistanskih bojnih operacijah. Na vprašanje o smiselnosti slovenske udeležbe v operaciji v tej državi se je spomnila prve polovice devetdesetih let, ko naj bi bila mednarodna skupnost Slovenijo kritizirala, češ da se obnaša izolacionistično in ne prispeva k svetovnemu miru. »Od leta 1997 je ta država, zlasti po zaslugi Slovenske vojske in policije ter nekaterih civilnih strokovnjakov, ogromno naredila za ugled države, zlasti glede prispevka k mednarodnemu miru, kar od nas pričakuje OZN,« je dejala. In Slovenija, ki sedaj ponovno kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, bi se po njenem morala tega še posebej zavedati, saj država, ki v mednarodni skupnosti ničesar ne prispeva, »ne more računati na podporo drugih držav, da bi postala članica varnostnega sveta«.
Čeprav Jelušičeva trdi, da bo Sloveniji sodelovanje v Afganistanu med drugim pomagalo tudi pri kandidaturi za članstvo v varnostnem svetu, pogled na seznam sedanjih nestalnih članic razkrije, da so v njem tako rekoč skoraj samo države, ki jih v Afganistanu ni. Nestalne članice so denimo Južna Afrika, ki v Afganistanu ni prisotna, pa Nigerija, Libanon, tudi Indija v misiji ne sodeluje, Gabona ravno tako ni, Kolumbija je sprva načrtovala, da bo v Afganistan poslala 100 vojakov za razminiranje, a ti za zdaj ostajajo doma, celo Brazilije, te najpomembnejše južnoameriške države, ZDA ni uspelo prepričati za sodelovanje. Od desetih nestalnih članic v Afganistanu sodelujejo le tri: Bosna s 45 vojaki, Nemčija s 4920 vojaki in Portugalska s 115 vojaki.
Eden izmed najpomembnejših kriterijev za članstvo v Varnostnem svetu je seveda enakomerno regionalno zastopstvo, ne pa sodelovanje v bojnih operacijah. »Res je,« pravi prof. Zlatko Šabič iz Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, »seveda je pri glasovanju o kandidatkah za nestalno članstvo v Varnostnem svetu, ki ga opravi Generalna skupščina, dobrodošlo, da se posamezna članica udeležuje mirovnih operacij in tako dokazuje svojo privrženost ohranjevanju mednarodnega miru in varnosti. Vendar je pri tem treba vedeti, da so državam članicam OZN bližje tiste klasične mirovne operacije, ki jih simbolizirajo t.i. modre čelade. V Afganistanu pa v tem smislu ne gre za klasično mirovno operacijo, ampak za akcijo Nata, ki jo je Varnostni svet seveda avtoriziral. Slovenija je tako ali tako članica Nata in zato ne vidim, zakaj bi ravno sodelovanje Slovenije v Afganistanu dalo kako posebno težo njeni kandidaturi. Nenazadnje je tudi Madžarska, naša neposredna konkurentka za nestalni sedež v Varnostnem svetu, članica zveze Nato,« pravi Šabič.
Sicer pa je tudi Hrvaška zelo dejavna in vzorna članica Nata v afganistanski bojni misiji. A ko je leta 2008 kandidirala za nestalno članico varnostnega sveta, je druga vzorna članica Nata, namreč Slovenija, nekoliko nenavadno, ni podprla.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.