Nevarne bližnjice

Ko gre za svobodo govora na spletnih forumih, so poenostavitve nevarne - to, da nam gredo forumi na živce, ne more biti razlog za bližnjice pri uveljavljanju svobode govora

Razvoj svetovnega spleta sodobni družbi omogoča, da bi poskušala uresničiti idejo o neposredni demokraciji. Ne ponuja le forumskega zbirališča razpravljajočih posameznikov. Dopušča ji, da bi se prepustila neposrednemu, referendumskemu odločanju volivcev.
A takšno odločanje bi bilo vendarle samo pogojno ali celo le navidezno demokratično. Demokracijo namreč razumemo tudi vsebinsko. Kot odraz temeljnih pravil in načel, predvsem pa v funkciji zagotavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Če so odločitve vsebinsko nevzdržne, potem upoštevanje glasovalnih postopkov še ne izpolni meril »demokratičnosti«.
Neposredno odločanje volivcev je obremenjeno z etičnimi in pravnimi tveganji, s sistemskimi nevarnostmi in številnimi drugimi slabostmi »trenutne volje opredeljene večine posameznikov«, zaradi česar je lahko vsebina odločitev nevzdržna. Namesto vladavine prava lahko vzpostavi vladavino spremenljive volje večine, tudi njeno diktaturo. Zato to ni cilj ali ideal »pristne« demokracije. Lahko pa imamo takšen odnos do svobodnega, a nezavezujočega razpravljanja vseh o vsem.
Spletni forumi nastavljajo ogledalo družbi. Predvsem stanju prevladujočega duha, skupnemu imenovalcu splošne omikanosti in intelektualni širini razpravljavcev na njih. Kažejo tudi, kakšen je odnos razpravljajočih ljudi na forumih do lastne svobode izražanja in do njene družbene funkcije. Misli, zatrjevanja in zgodbe tistih, ki se ne morejo ali ne želijo upreti odprtemu prostoru za komuniciranje na forumih, pogosto pripovedujejo predvsem o njih samih, ne le o tistem, o čemer pišejo. To velja še toliko bolj, ko je razpravljavcem na forumih dovoljeno ostati v skrivališču anonimnosti. Poznavalci pravijo, pa tudi lastne izkušnje potrjujejo, da vsi forumi še zdaleč niso posvečeni azil za svobodomiselne ljudi dela, znanja, strokovnosti, intelektualne iskrivosti in konstruktivne politične kritike. A tudi to je nujni in temeljni del svobode izražanja.
In še nekdo naj bi se prepoznal v ogledalu, ki ga družbi nastavljajo spletni forumi. Vsi tisti, ki v svojem dojemanju sveta iščejo razloge za opredelitev neke vsebine izražanja ne le kot »nedostojne«, ampak tudi kot »družbeno nevarne« in pravno nesprejemljive. Vpogled v dnevno časopisje, na spletišča državnih organov, uradov za področno ali splošno varstvo človekovih pravic, pa tudi v nekatere strokovne publikacije še vedno razkriva velike napake pri razumevanju ustavnopravnih razsežnosti svobode izražanja in temeljnih načel pravnega varstva te svobode. Tudi pri tistih, ki bi na tem področju in zaradi svojih javnih funkcij morali biti strokovno suvereni. Redno sodstvo pri tem, žal, ni izjema.
Pavšalno in strokovno nevzdržno omenjanje »sovražnega govora«, ki ni v skladu z doktrinarnimi opredelitvami tega pravnega koncepta, ostaja značilnost javne retorike na to temo. Enako velja za odsotnost nujnega razlikovanja med sovražnim in »napadalnim« govorom. Kot da mnogi med tistimi, ki jim gre verjeti, da si sicer v dobri veri prizadevajo za dvig kulture javnega komuniciranja, ne bi zmogli kritičnega vpogleda v številne strokovne in znanstvene publikacije na temo sovražnega, napadalnega in drugega govora, ki ga je pod nekaterimi pogoji dopustno omejevati. Je mogoče, da učbeniških razlag te tematike toliko časa in tako zelo ne bi razumeli?
Kje je torej težava? Pisanje na spletnih forumih se zdi podobno pogovoru v večji skupini izbranih ali naključnih sogovornikov. Pomembna posebnost teh forumov je možnost anonimnega razpravljanja. A to samo po sebi ni problem, ki bi bil pravno odločilen. Med drugim tudi zato, ker ima praviloma posameznik z vsebino pogovorov na forumih opraviti le tako, da te pogovore išče, najde in se odloči, da jim prisluhne. Nedavno sem bral časopisna poročila o prizadevanjih, da bi se komuniciranje na spletnih forumih bolj in strožje pravno reguliralo. Na primer s strožjim pogojevanjem razkritja identitete razpravljavca. Takšen pogoj sam po sebi ni pravno nesprejemljiv, če se z njim ne pretirava.
Z ustavnopravnega vidika so znatno spornejši predlogi, ki zatrjujejo, da obstaja potreba po uvajanju pravnih sankcij in kaznovalnih mehanizmov za tiste spletne komunikacije, ki naj bi prestopile meje pravne sprejemljivosti. Ob njih se zavemo tudi nekaterih težav.
Prvič, vztrajati je treba pri stališču, da morajo biti kaznovalni ukrepi vselej uporabljeni kot poslednje sredstvo, ki je v danih okoliščinah nujno, da bi se uresničil legitimen družbeni cilj oziroma zavaroval prisiljujoč javni interes. Drugič, ob že omenjenem napačnem ali vsaj močno pomanjkljivem razumevanju doktrin in konceptov svobodnega izražanja (»sovražni govor«, »napadalni govor«, »spodbujanje k nasilju« ipd.) ti predlogi pomenijo prej grožnjo svobodi izražanja kot pa prepričljivo zamisel za učinkovito in pravno korektno zviševanje kulture javnega razpravljanja. Tretjič, merila za posege v svobodo izražanja morajo biti pri spletnih forumih, ki ne izvajajo komunikacijskega nasilja nad posameznikom, če ta vanje ne vstopi z lastnim, aktivnim ravnanjem, drugačni, kot to velja za glasno govorjenje pred javnostjo. Četrtič, pretiran nadzor nad identiteto posameznikov, ki sodelujejo na spletnih forumih, ne sme biti sporen z vidika pravice do zasebnosti. In petič, kdo naj bi izvajal »vsebinski« nadzor na spletnih forumih in kako naj bi presojal, katere vsebine pomenijo pravno nedovoljeno izražanje?
Na nobeno od teh temeljnih (a ne edinih) pravnih vprašanj ni bil ponujen ustavno sprejemljiv in strokovno prepričljiv odgovor tistih, ki pozivajo k spremembam v smeri zaostritve pravne ureditve komuniciranja na spletnih forumih. Namesto tega pa smo nedavno celo brali, da je eden od pobudnikov takšnih sprememb podpisal zamisel, naj bo domnevni »sovražni govor« na forumih opredeljen vsaj kot prekršek, če že ne pomeni kaznivega dejanja. Ta zamisel je strokovno nevzdržna. Če neko izražanje ni »sovražni govor«, se kot takšno tudi ne sme kaznovati »le« kot prekršek. Če neko izražanje je »sovražni govor«, ni videti razloga, da bi se kaznovalo le kot prekršek.
Takšna in podobna strokovno nevzdržna razmišljanja o teh pomembnih družbenih vprašanjih otežujejo konstruktivno razpravo. Pesnikova misel, da »le čevlje sodi naj kopitar«, tu ni povsem na mestu. Bolj gre za puščanje globokih sledi na občutljivi površini svobode izražanja s težkimi čevlji. Tudi za zamahovanje proti njej s težo kopit.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Spletna Mladina na Facebooku

@SpletnaMladina na Twitterju