17. 3. 2011 | Mladina 11 | Ekonomija
Ceneje in hitreje do patenta
Dogovor članic EU brez Italije in Španije bo omogočil, da bo mogoče en patent EU zahtevati za vseh 25 sodelujočih držav članic
Protest proti patentom računalniške programske opreme
© Arhiv Mladine
Petindvajset članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, se je dogovorilo za okrepljeno sodelovanje za vzpostavitev patenta EU. Sodelovanju sta se odpovedali Italija in Španija, ker bo patent EU preveden le v angleški, francoski in nemški jezik, ne pa tudi v italijanskega in španskega. Patent EU bo inovatorjem in inovativnim podjetjem zagotovil nižje stroške in hitrejšo registracijo, zagotavljajo njegovi zagovorniki.
Breda Gros, predstavnica za odnose z javnostjo na uradu za intelektualno lastnino, je pojasnila, da bo mogoče po vzpostavitvi enotne patentne zaščite v sklopu okrepljenega sodelovanja en patent EU zahtevati za vseh 25 sodelujočih držav članic. Patente EU bo podeljeval Evropski patentni urad (EPU) v Münchnu, ki podeljuje sedanje evropske patente, ki niso patenti EU. Sedanji evropski patenti ne veljajo samodejno za vse sodelujoče države (trenutno jih je 39), ampak je treba v vsaki posamezni državi, v kateri se želi patent zaščititi, opraviti določene formalnosti. Grosova razlaga, da je med drugim treba predložiti tudi prevod v jezik države, za katero velja patentna zaščita. Kdor bo hotel po uveljavitvi patenta EU svoj izum patentno zaščititi v Italiji in Španiji, bo moral enako kot zdaj to zahtevati v skladu z njuno nacionalno zakonodajo oziroma zahtevati evropski patent za ti dve državi.
Grosova pravi, da je prevajanje res eden izmed največjih stroškov pri sedanjem evropskem patentu. »Tega z enotno patentno zaščito ne bo več. Po ocenah evropske komisije se bodo stroški za pridobitev patenta lahko znižali tudi za 20 tisoč evrov,« nam je pojasnila Grosova. Uvedba enotnega patenta EU po njenih besedah ne bo vplivala na obstoječe nacionalne ali evropske patente in bo delovala vzporedno.
Alja Tihle, svetovalka za stike z javnostjo na ministrstvu za gospodarstvo, je prav tako sporočila, da bodo slovenski inovatorji z enotno patentno zaščito lažje in predvsem ceneje uveljavili svoj patent v vseh sodelujočih državah članicah in se tako lažje zavarovali pred kršitvami v tujini. »Patent EU bodo lahko vložili tudi v slovenskem jeziku. Obenem jim bodo celovite rešitve v okviru patenta EU ponudile hiter (na klik) in brezplačen dostop do vseh patentnih informacij EU tako v času prijave kot tudi odobritve patenta, in to v vseh uradnih jezikih EU. Enotna patentna sodna zaščita jim bo tudi zagotavljala enako pravno varstvo patenta in pravno gotovost na vseh teritorijih sodelujočih držav članic. V skladu s strategijo Evropa 2020 bo prvi enotni patent EU mogoče podeliti leta 2014,« je sporočila Tihletova. Evropska komisija bo pripravila zakonsko podlago za uveljavitev patenta EU.
Na uradu za intelektualno lastnino je po besedah Brede Gros lani 13 tujcev vložilo prijavo za podelitev slovenskega nacionalnega patenta. Na uradu v povprečju od tujcev na leto dobijo manj kot 20 takšnih prijav. Lani so tujci vložili tudi 1721 zahtev za vpis evropskega patenta v nacionalni register. Leta 2009 so slovenski prijavitelji vložili 136 mednarodnih patentnih prijav pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) in 119 evropskih patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu (EPU). V letu 2009 je bilo slovenskim imetnikom podeljenih 28 evropskih patentov, pravi Grosova.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.