17. 3. 2011 | Mladina 11
Lustracija po makedonsko
Razrešen »le« predsednik ustavnega sodišča
lustracije Ivanovski
© MIA
Makedonija je edina med državami, nastalimi iz nekdanje Jugoslavije, sprejela zakon o lustraciji. Velja od leta 2009. Komisijo za lustracijo - njeni člani ne smejo biti pripadniki političnih strank - je izvolil parlament na predlog strank, vsakega pol leta pa opozicija med člani izbira novega predsednika. Državljani so ob ustanovitvi komisije pričakovali, da bodo kot posamezniki obveščeni, ali so bili »predmet obdelave« obveščevalnih in drugih služb prejšnje oblasti, vendar se to ni zgodilo, saj bo, po besedah predsednika ustavnega sodišča Makedonije Trendafila Ivanovskega, lahko »edina posledica zakona o lustraciji ugotovitev komisije, ali so bili kandidati za javne službe v obdobju od leta 1944 do leta 1991 sodelavci tajnih služb. Če so bili, potem ne morejo biti na visokih položajih.« Za državne funkcionarje velja namreč takšna prepoved pet let od odkritja.
Najprej je zakon o lustraciji zahteval preverjanje za funkcionarje od leta 1944 do 2008, poleg državnih uslužbencev pa vključeval preverjanje cerkvenih dostojanstvenikov, novinarjev in univerzitetnih profesorjev. Ustavno sodišče je nato krog preiskovancev zožilo le na državne uradnike in jim »oprostilo« delovanje po osamosvojitvi. Predsednik parlamenta Trajko Veljanoski je bil razočaran nad to odločitvijo, saj sodišče »ni sprejelo argumentov parlamenta«. Vladajoča stranka VMRO-DPMNE pa ga je označila za udarec »mladi demokraciji«.
Po pisanju makedonskih medijev delovanje lustracijske komisije ni ravno uspešno. Tudi zato ne, ker so arhivi tajnih služb uničeni, kar jih je ostalo - menda 36 tisoč dokumentov -, pa jih hranijo v Beogradu. Tisti, ki bi jih sicer lahko zadele strele iz zakona o lustraciji, so seveda že zdavnaj zapustili državo.
Je pa 250 najvišjih državnih funkcionarjev po uveljavitvi zakona predložilo komisiji pisne in pri notarju overjene izjave, da niso sodelovali z bivšimi jugoslovanskimi obveščevalnimi službami ali policijo in se s tem sodelovanjem okoristili v kariernem napredovanju. Komisija je doslej preverila izjave 80 posameznikov, med njimi tudi predsednika države, premiera in ministrov.
Prva in do sedaj edina žrtev lustracije je presenetljiva. Komisija je kot zrelega za lustracijo obsodila predsednika ustavnega sodišča Ivanovskega, ki je vseskozi podpiral zakon o lustraciji. Po njenem nalogu ga je upravno sodišče »začasno lustriralo«, ker naj bi bil, ko je bil še mladoleten gimnazijec, sodeloval s službo državne varnosti. Ivanovski pa trdi, da sklep o začasni lustraciji temelji na ponaredkih dokumentov, lažeh in neobstoječih dejstvih. Zato ne namerava zapustiti položaja predsednika. »Končalo se je tako, da se je preiskovanje več tisoč nekdanjih funkcionarjev, ki bi jih lahko zadevala lustracija, zožilo na enega nosilca pomembne funkcije. Tako se želi dokazati, da je lustracija v Makedoniji uspešna in končana,« pravi Ivanovski.
Zahteve po lustracijskih zakonih so se pojavljale tudi v drugih državah, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Neuspešno. Sicer pa je nekdanji znameniti poljski disident Jacek Kuron na vprašanje o lustraciji dejal le: »Lustracija? To je preprosto ogabno.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.