“Razprava o jedrski energiji je trenutno čustveno pregreta”

Dr. Leon Cizelj nam je s svojim znanjem pomagal pri pisanju članka o dogajanju v reaktorjih v Fukušimi v minulih dneh, pri tem pa smo mu postavili še nekaj dodatnih vprašanj, tudi v zvezi s krško jedrsko elektrarno in prihodnostjo jedrske energije.

Koliko toplote se v reaktorju sprošča po ustavitvi verižne reakcije?

> Četudi se reakcija ustavi, je treba še vedno odvajati zaostalo toploto in prav v tem je ta trenutek težava. V prvi minuti je te toplote za približno 6 odstotkov moči reaktorja, kar je zelo veliko, vendar pa količina toplote nato eksponentno pada. Zelo pomembno je bilo, da so z energijo, ko so jo imeli na razpolago, zdržali prvih deset ur. To je bilo za nadaljnji razvoj nesreče zelo pomembno. Če bi se težave pojavile prej, bi bile posledice hujše.

Koliko toplote je treba odvajati zdaj (v torek)?

> Po naši oceni je treba zdaj iz reaktorjev odvajati približno 5 megavatov toplote, kar ni ravno velika količina in je podobna moči kotlovnice malo večjega stanovanjskega naselja. Še vedno pa je treba toploto odvajati, saj se sicer zelo hitro nakopiči. Za dolgoročno hlajenje vsakega od reaktorjev v Fukušimi bi zadoščala že gasilska brizgalna, težava pa je, če vam potres in cunami uničita sto kilometrov zaledja.

Se strinjate z nekaterimi kritikami, češ da Japonci preostali svet preslabo obveščajo o dogajanju?

> Podatkov je razmeroma malo, kar razumem, saj je njihov primarni cilj obdržati nadzor nad elektrarnami, sporočajo pa samo tisto, kar je nujno potrebno. Za to sem jim pravzaprav hvaležen. So pa kljub temu podatki, ki jih dobivamo, razmeroma zadostni za grobo oceno položaja. Takšnih tipov elektrarn v Sloveniji ni, v Evropi je nekaj podobnih. Zato nam za podrobnejšo presojo manjkajo podrobnosti o sami zasnovi elektrarne.

To, da sredice hladijo z morsko vodo, naj bi tudi pomenilo, da reaktorji nikakor ne bi bili več uporabni.

> Morska voda je precej bolj korozivna. Ampak če se znajdete v avtu, ki drvi po klancu navzdol, zavore pa so odpovedale, cilj ni več ohraniti celega avtomobila, pomembno je, da zavarujete voznika, da ustavite, na kakršenkoli način že.

Koliko časa lahko traja, da se sredica ohladi?

> Reaktorje je tako rekoč vsak dan laže hladiti, saj generacija toplote s časom zelo hitro pada. Razmeroma nepomembna pa postane šele po letu ali dveh.

Kdaj bodo lahko razdejanje očistili?

> Pričakujem, da se jim ne bo posebej mudilo s čiščenjem, če bodo le zadrževalni hrami in tlačne posode ostali nedotaknjeni. V tem primeru jih je najpreprosteje nekaj let ali celo desetletij pustiti pri miru in jih šele nato očistiti. V tem času se tudi sevanje zelo zmanjša, zato je izpostavljenost ljudi manjša.

Se je verjetnost res zarotila proti Japoncem?

> To je bil zelo neverjeten dogodek. Je pa zanimiva tudi človeška dimenzija. Predstavljajte si zaposlene v elektrarni, ki pravzaprav ne vedo, kje so njihove družine. Zaledje je porušeno, ni komunikacij, ni energije, nobenih dobrin, a kljub temu vztrajajo in se borijo.

Reaktorji v Fukušimi so t. i. vrelovodni reaktorji, v Krškem pa imamo tlačnovodni reaktor. Je kakšna razlika v varnosti ob nesreči, kakršna se je zgodila?

> Temeljna razlika je, da je vrelovodni reaktor precej bolj podoben klasični termoelektrarni. Reaktor si lahko predstavljamo kot kotel, v katerem voda zavre, ta vodna para pa poganja turbino. Tlačnovodni reaktor ima med reaktorjem in turbino še uparjalnike, to pomeni, da sta fizično ločena dva hladilna kroga. Radioaktivno hladilo praviloma nikoli ne pride v stik s turbino. Za nesrečo, kakršna se je zgodila na Japonskem, je to razmeroma nepomembna razlika. Tlačnovodni in vrelovodni reaktorji te generacije bi se v takem primeru obnašali precej podobno.

Kako gledate na postavitev jedrskih elektrarn ob morju, kjer so ranljive za cunamije?

> Praktični vidik je ta, da so jedrske elektrarne velike termoelektrarne in zato potrebujejo hlajenje. Zato je značilno, da so postavljene blizu vodnega vira. Zelo dobro je, da je ta vir stabilen, da je vedno na voljo. Ta trenutek je zelo dobro, da imajo morsko vodo ves čas na razpolago. O pravilnosti postavitve elektrarne ob obali bomo lahko govorili šele na podlagi analiz, ki bodo sledile po umiritvi razmer. Vprašanje, ki me bega, je, kako to, da sta elektrarni Fukušima Dai-ichi in Fukušima Daini, ki sta le 10 kilometrov narazen na isti obali, tako različno prenesli isti cunami.

Se Japonci, čeprav drugih domačih virov tako rekoč nimajo, preveč zanašajo na jedrsko energijo?

> Dejstvo je, da drugih virov nimajo. Verjetno je tudi res, da tako zapletene situacije nihče ni zares pričakoval. Tu bi morda tvegal napoved, da bodo Japonci seveda skrbno preučili, kaj se je zgodilo, kaj je šlo narobe, nisem pa prepričan, da bodo opustili jedrsko energijo. Prej bi rekel, da bodo pri njej vztrajali tudi v bodoče, seveda pa se bodo iz trenutnega dogajanja marsikaj naučili.

Kako je pomožno napajanje zagotovljeno v NEK?

> NEK ima dva pomožna dizelska generatorja, v kratkem naj bi dobila še tretjega, ki bo verjetno prenosen. Poleg tega je s 110-kilovoltnim daljnovodom neposredno povezana s plinsko elektrarno Brestanica. Ta povezava deluje tudi, če elektroenergetsko omrežje razpade. Poleg tega ima NEK malo parno turbino, ki lahko izkorišča pregrevanje vode v reaktorju za črpanje sveže vode v uparjalnika, kar posredno hladi tudi reaktor.

Kako pa je z zagotavljanjem zadostne količine vode za hlajenje NEK?

> Jez na Savi je mogoče zapreti, ustaviti tok reke in s tem zagotavljati zadostne količine vode za hlajenje.

Bo treba na podlagi izkušenj iz tokratne nesreče razmisliti o modifikacijah v NEK?

> Ta trenutek bi rekel, da je za sklepanje o morebitnih dodatnih varnostnih ukrepih v NEK prezgodaj, je pa v jedrski energetiki v navadi, da si pozneje ogledamo, kaj se je v nezgodah zgodilo, kaj od tega je uporabno za naše elektrarne, in temu primerno tudi ukrepamo. V NEK je bilo po nesreči v elektrarni na Otoku treh milj v ZDA opravljenih nekaj več kot deset modifikacij opreme.

Na primer?

> Ena od novosti je bil cevovod za odvajanje vodika iz reaktorske posode. Na Otoku treh milj je bila prav tako težava zaradi eksplozije vodika in do takrat ni nihče resno razmišljal, da bi to lahko bil problem tudi v NEK. V zadrževalnem hramu pa so bili sistemi za uravnavanje vodika že nameščeni.

Kakšne bodo širše posledice nesreče za sprejemanje jedrske tehnologije?

> Po mojem je razprava ta trenutek preveč čustveno pregreta. Poglejmo najprej, kaj se je zares zgodilo, in se poskusimo iz tega kaj naučiti. Če se izkaže, da tega ne obvladujemo, je lahko tudi to dober zaključek. A poudarjam, na Japonskem je ta trenutek nekaj milijonov ljudi, ki nimajo ne hrane ne vode, osnovnih sredstev za preživetje. Mogoče bi si želel, da bi se raje bolj osredotočili na to, kako tem ljudem bolj pomagati. Zanimivo je vprašanje, kaj bi bilo bistveno drugače pri katastrofi, ki je zadela Japonsko, če tam sploh ne bi bilo jedrskih elektrarn.