24. 3. 2011 | Mladina 12 | Ekonomija
Navdušenje nad obnovljivimi viri?
Na razpis za sofinanciranje predstavitvenih projektov za izrabo obnovljivih virov energije je prispelo 131 prijav, denarja pa je le za 34 projektov
Obnovljivi vir
© Arhiv Mladine
Evropska komisija je objavila, da so podjetja iz 25 članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, prijavila 153 predlogov za predstavitvene oziroma pilotne projekte s področja nizkoogljičnih tehnologij in obnovljivih virov energije na podlagi pobude NER300. Alja Tihle, svetovalka v službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za gospodarstvo, nam je pojasnila, da so na ministrstvu na podlagi javnega razpisa prejeli devet prijav. Dve nista bili popolni, en prijavitelj je od prijave odstopil, ena prijava pa ni bila ocenjena kot primerna za tovrstni razpis. Do 9. maja, ko je treba projekte dokončno prijaviti, bodo prijavitelji morali projekte še dokončno pripraviti, po možnosti združiti več projektov v enega, da bi lažje zadostili pogojem iz razpisa, pojasnjuje Tihletova.
Evropska komisija je na podlagi podatkov, ki jih je dobila od držav članic, objavila, da je prijavljenih 131 projektov s področja izrabe obnovljivih virov energije, 22 pa za zajemanje in skladiščenje ogljika iz termoelektrarn na premog. V razpisu je evropska komisija predvidela sofinanciranje 34 projektov s področja obnovljivih virov energije in devet projektov za zajemanje in skladiščenje ogljika. Vir za sofinanciranje teh projektov je denar, ki bo zbran s prodajo 300 milijonov kuponov v okviru sistema EU za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, od tu naziv NER300. Predvideno je, da bodo s tem denarjem v vsaki državi članici financirali najmanj enega in največ tri projekte.
Po sedanjih ocenah naj bi s prodajo 300 milijonov kuponov zbrali 4,5 milijarde evrov. Ta denar bo za izbrane projekte razdelila Evropska investicijska banka. Skupna vrednost izbranih projektov bo po oceni evropske komisije dosegla devet milijard evrov. Računa, da bodo razliko med 4,5 in devet milijard evrov zagotovili pokrovitelji projektov in države članice. Ministrstvo za gospodarstvo za sofinanciranje nima predvidenega denarja. Višina sredstev, ki bodo odobrena za projekt, bo določena s pogodbo med prijaviteljem in investicijsko banko, pojasnjuje Tihletova.
Ta sredstva bo dovoljeno združiti s sredstvi, ki so na voljo na podlagi drugih instrumentov EU, med drugim tudi s sredstvi strukturnih in kohezijskih skladov ter evropskega energetskega programa za oživitev gospodarstva, s katerim je evropska komisija državam članicam zagotovila okrog štiri milijarde evrov. Slovenija je na podlagi tega programa dobila 40 milijonov evrov za plinovod od avstrijske meje do Ljubljane (brez odseka Rogatec- Kidričevo).
Države članice morajo projekte poslati maja v Evropsko investicijsko banko. Ta bo še letos za vse projekte, ki jih bo dobila, pripravila oceno potrebne finančne in tehnične skrbnosti in pripravila predloge za odločitev o dodelitvi sredstev, razlaga Tihletova. Dokončno odločitev, kateri projekti bodo sofinancirani, bo na podlagi predloga Evropske investicijske banke sprejela evropska komisija. V Sloveniji postopek za izbiro projektov vodi ministrstvo za gospodarstvo. Ali posamezni prijavljeni projekt izpolnjuje pogoje glede upravičenosti na nacionalni ravni, bo preverila strokovna komisija na ministrstvu za gospodarstvo. Ta je že opravila prvi del svoje naloge, prispele prijave je pregledala in ovrednotila v skladu z merili iz javnega poziva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.