31. 3. 2011 | Mladina 13 | Politika
Lov za zakladi
Revolucija, ki še ni prinesla svobode, je že odnesla precej narodnega bogastva
© Matjaž Kačičnik
V noči na 29. januar Egipčanski muzej ni potreboval osvetlitve. V Egiptu je izbruhnila revolucija, protestniki so zasedli trg Tahrir v središču Kaira, kjer stoji tudi sloviti muzej, in zažgali sedež Nacionalne demokratične stranke. Po vsej državi v dobre pol ure policije ni bilo več opaziti in kot bakla goreča, trinajst-nadstropna stavba je osvetljevala sosednji Egipčanski muzej, ki je bil med izbruhom revolucije in nastanka brezvladja lahka tarča. Na srečo ogenj ni preskočil dvorišča, hkrati pa je vojska hitro zavarovala narodno bogastvo, da so plenilci pobegnili praznih rok.
Vsaj tako je trdil dr. Zahi Havas, takratni vodja vrhovnega sveta za Egipčanske antične umetnine v Egiptu - SCA (Supreme Council for Antiquities), in hkrati zanikal poročila nekaterih arheoloških misij o ropanju najdišč v Sakari in drugod po Egiptu. Predobro, da bi bilo resnično v državi brez policije. Po dveh tednih je dr. Havas, takrat novi minister Mubarakovega novoustanovljenega ministrstva za antične umetnine, le priznal, da v muzeju poleg 70 poškodovanih manjka vsaj 18 predmetov (skupno je bilo ukradeno 54 predmetov, od teh so jih 17 že našli). Poleg tega pa je iz skladišča v Kantari na Sinaju izginilo več zabojev predmetov, skoraj 300 so jih spet pridobili ter jih prepeljali v Kairo, pogrešajo pa jih še okoli 800.
Splošni varnostni položaj se je v postrevolucionarnem Egiptu izredno poslabšal, in če so se roparji prva dva tedna še nekoliko zadrževali, se je plenjenje arheoloških najdišč kasneje razbohotilo. Napadena in oropana so bila skladišča pri piramidah v Gizi, Sakari, Abusirju in Dahšurju. Grobnica Ken-Amuna blizu Ismalije, edina ohranjena grobnica iz časa 19. dinastije v Spodnjem Egiptu, je bila izropana in popolnoma uničena. Prav tako so bile oropane grobnice v Gizi, Sakari, Abidosu. Plenjenju niso bili prizaneseni niti islamski spomeniki, poročila o oboroženih ropih in nočnih izkopavanjih so skoraj vsak dan polnila časopise, na severu Sinaja so si roparji pomagali celo z buldožerjem.
Kljub številnim pozivom vojski, naj ukrepa, so se razmere le še poslabšale in zato je Havas odstopil. Rekel je, da ne more ostati na položaju in opazovati ropanja, ki ga ne more preprečiti. V takšnem neredu ne more delati, je še dejal in poudaril, da bi se na ministrski položaj vrnil le v primeru zagotovljene stabilnosti ter ponovne policijske navzočnosti in varnosti arheoloških najdišč, skladišč in ostalih objektov.
Poleg vse številčnejših oboroženih ropov in napadov pa so vse večja grožnja tudi črne gradnje. V času po revoluciji je po vsem Egiptu »zraslo« več kot trideset tisoč črnih gradenj, od tega vsaj petsto na arheoloških najdiščih. »Egipčanske antične umetnine so v veliki nevarnosti,« je prejšnji teden za egipčanski Al Ahram Weekly izjavil Mohamed Abdel Maksud, vodja Vrhovnega sveta za antične umetnine na območju Aleksandrije in Spodnjega Egipta. Število napadov in ropov je preseglo vsa pričakovanja, na vseh najdiščih je čutiti pomanjkanje policijskega varovanja, je še dodal in svojo izjavo končal z besedami: »To je prava katastrofa.«
Nekaj dni za tem, v ponedeljek, so neznanci z avtomatskim orožjem napadli in oropali najdišča v okolici Fajuma. Danes, v sredo, 30. marca, je dr. Zahi Havas ponovno postal minister za antične umetnine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.