Žensko-moška razmerja

V Sloveniji med malo več kot dvema milijonoma prebivalcev prevladujejo ženske. Skoraj 19 tisoč več jih je kot moških, povprečno 102 ženski na 100 moških.
A če se spustimo na raven občin, so razlike večje, velike. Tako imajo statistično gledano moški največjo izbiro med ženskami v Murski Soboti, kjer živi skoraj 113 žensk na 100 moških. Najmanj žensk (skoraj 72 na 100 moških) pa je v občini Šentrupert, zato bi teoretično ženske tam lahko hitro našle partnerja. Zakaj takšne razlike? Je toliko moških pobegnilo iz pomurske regije? So ženske tam tako grozne? Zakaj je toliko moških v Šentrupertu?
Pri interpretaciji spolne sestave iz statističnih podatkov je treba vedeti, da so podatki odvisni od definicije prebivalstva. Ta se je nazadnje spremenila leta 2008. Barica Razpotnik iz demografskega oddelka na Statističnem uradu Republike Slovenije je pojasnila, da se »pri osebah, ki imajo prijavljeno stalno in začasno prebivališče, upošteva, da živijo na začasnem naslovu, če so tam prijavljene za najmanj eno leto«. Na začasnem naslovu so med drugim vsaj leto dni prijavljeni kaznjenci, stanovalci domov za upokojence in študentje. Če upoštevamo podatek, da je bilo pred dvema letoma med študenti bistveno več deklet kot fantov, je razumljivo, zakaj v Mariboru in Ljubljani prevladujejo predstavnice nežnega spola. V mladi občini Šentrupert, nastali leta 2007, pa je zavod za prestajanje zaporne kazni, zato je tam moških več kot žensk, pravi vodja demografskega oddelka na SURS-u Danilo Dolenc. Če se pošalimo, bi rekli, da lahko ženske v Šentrupertu najdejo moške z zanimivimi življenjskimi izkušnjami. In če se ponovno opremo na statistiko, bi rekli, da jih tudi res najdejo - povprečno so bile v Sloveniji leta 2009 sklenjene tri zakonske zveze na 1000 prebivalcev, v Šentrupertu pa skoraj pet, kar je visoko na lestvici števila porok po občinah.
Najvišje povprečje pri številu porok je v celotni državi dosegla majhna občina Hodoš (6,3 sklenjene zveze na 1000 prebivalcev). Tudi »pretežno moški« občini Bloke in Zavrč sta precej nad povprečjem po številu porok. Pa ločitve? Mogoče so si pari danes bolj pripravljeni priznati, da življenjske poti ne morejo več nadaljevati skupaj, ali pa so postali partnerji drug do drugega manj potrpežljivi. Zadnje desetletje namreč število razvez narašča, število sklenjenih zakonskih zvez pa upada. Vendar je za zdaj porok še vedno več, težko pa bi rekli, ali prevladujejo v »moških« oziroma »ženskih« občinah.
Statistika lahko prikazuje marsikateri zanimiv trend, a je pri interpretaciji povprečij treba poudariti, da v kaki majhni občini že majhne spremembe lahko vplivajo na velike statistične razlike. Demografinja Milivoja Šircelj: »Manjše ko je število prebivalcev, večja je verjetnost naključnih vplivov, zato je razlaga razlik med občinami brez dodatnih analiz skoraj nemogoča.« V občini Ig je recimo ženski zapor, pa tam žensk ni več kot moških (97,44 na 100 moških). Najmanjša slovenska občina Osilnica pa je druga občina z največ moškimi. Resda ima sedem cerkva, vendar to ne pomeni, da je tam veliko duhovnikov, ki bi zviševali povprečje. Kot so povedali na občini, je duhovnik le eden. »Prevlada moških« je zato v kraju s 400 prebivalci morda zgolj naključje.

Stara Marija

Eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na spolno sestavo prebivalstva, je starost. Kot pravi Dolenc, se vzporedno s staranjem prebivalstva veča odstotek žensk v regiji. Med prebivalci, starimi do 59 let, je več moških kot žensk, kasneje pa se razmerje obrne. Med prebivalci, starejšimi od 90 let, je žensk že 80 odstotkov. Tako je logično, da v krajih s starejšimi prebivalci prevladujejo ženske. Takšnih krajev je v pomurski regiji veliko. Za zdaj kaže, da bodo imele ženske tam prevlado še nekaj časa. Indeks staranja je višji kot na ravni Slovenije, to pa pomeni, da se prebivalstvo tam stara hitreje. V Murski Soboti, kjer je razlika med moškimi in ženskami največja v državi, v domu za ostarele »trenutno biva 290 varovancev, od tega je žensk 216, torej kar dve tretjini,« podatke navaja direktorica doma Rakičan Vijola Bertalanič. Ženske izrazito prevladujejo še v severovzhodnih občinah Kuzma, Gornji Petrovci in Dobrovnik. V Pomurju je tudi največji odstotek žensk v Sloveniji z imenom Marija. Za zdaj še vedno najpogostejše slovensko žensko ime so, kot je zapisano v SURS-ovem poročilu Imena v številkah, pogosto dobivale ženske, rojene do leta 1969. Na prvi dan leta 2010 so bile Marije stare povprečno 65,5 leta. Zato ni nič čudnega, da jih je v Pomurju toliko. Pojav je prav tako povezan s starostjo.

Priseljevanje, odseljevanje

Je mogoče razlage za statistiko iskati v zgodovinskem razvoju? Migracijah? Rojstvih? Šircljeva pravi, da se vedno rodi več moških kot žensk, »v prebivalstvih 'razvitih' držav pa je praviloma več žensk kot moških, ker ženske živijo dlje«. Če se torej nekje rodi veliko dečkov, še ni nujno, da bo to vplivalo na večje število moških kot žensk v kraju. Kar pa se tiče zgodovinskega razvoja, je težko presojati. »Raziskav, ki bi se ukvarjale z zgodovino migracij, na Slovenskem skoraj ni, saj je vse usmerjeno v današnji čas,« pravi zgodovinar Marjan Drnovšek z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Znano je, tako Drnovšek, da je bilo Prekmurje med obema vojnama bazen ženske delovne sile za Nemčijo, moški pa so odhajali na delo na jug takratne Jugoslavije. Kot še pojasnjuje, je na splošno za izseljevanje veljalo, da je iz Slovenije v 19. in 20. stoletju odhajalo več moških kot žensk (recimo v ZDA), pri čemer se je odstotek žensk povečeval v obdobju po drugi svetovni vojni: »Večina žensk v izseljenstvu je spadala v kategorijo gospodinja, znani pa so še nekateri tokovi v omenjenih stoletjih: slamnikarice iz okolice Domžal (v ZDA), aleksandrinke iz spodnje Vipavske doline (v Egipt). Delež žensk je bil velik v politični emigraciji, recimo v Argentini po letu 1945. V prvi Jugoslaviji so odhajala dekleta za služkinje v Beograd, Zagreb, Pariz, na Nizozemsko ... Ženske so bile del migracijskih tokov, vendar so bile, tako kot otroci, v senci moškega spola.«
Obstajajo pa danes razlage o vplivu priseljenstva na prebivalstveno sestavo. Dolenc: »Nekatere obmejne občine imajo malo prebivalcev in dosti priseljencev. Manjše število tujcev že lahko pomeni večji odstotek moške populacije. V Sloveniji je med tujci le 28 odstotkov žensk.« Največ tujcev glede na delež prebivalstva je v obmejnih občinah Zavrč, Izola, Sežana in Osilnica. Na ravni celotne Slovenije je seveda največ tujcev (20 tisoč) še vedno v Ljubljani, a v prestolnici vseeno prevladujejo ženske (predvsem zato, ker je v prestolnici veliko študentov). Tudi Šircljeva razmišlja, da je več moških kot žensk v južni Sloveniji v pasu od zahoda proti vzhodu morda posledica gospodarskih dejavnosti, v katerih je zaposlenih razmeroma veliko tujih delavcev z dovoljenjem za delo in bivanje. Vendar pa je to hipoteza, za dokaz katere bi bilo potrebnih še dosti raziskav.
Statistika tako ponuja marsikatero razlago, hkrati pa odpira marsikatero vprašanje. Dosežena starost, ki je eden pomembnih dejavnikov pri iskanju razlag za spolno razliko, je odvisna od posameznikovega zdravja. To je odvisno od izobrazbe, od posameznikovega premoženja, zaposlitve in okolja. Vendar so statistični podatki, ki nam pomagajo pri iskanju povezav in vplivov, odvisni od trenutno veljavnih definicij. Ravno zato, ker lahko definicije privedejo do navidezne korelacije med pojavi, med katerimi v resnici ni dejanske povezave, je raziskovanje statistike toliko zanimivejše. Poglejmo samo že omenjeno občino Hodoš: leta 2009 sta bili v resnici tam sklenjeni le dve zakonski zvezi, dva zakona pa sta bila razvezana. Kako je potem lahko kraj s 360 prebivalci najviše na lestvici? Statistika pač.

Največje število žensk na 100 moških po slovenskih občinah

Murska Sobota (112,58)
Poljčane (111,11)
Dobrovnik (111,02)
Gornji Petrovci (110,96)
Kuzma (109,92)
Mengeš (108, 98)
Kidričevo (108,47)
Hodoš (108)
Radovljica (107,91)
Lendava (107,71)

Najmanjše število žensk na 100 moških po slovenskih občinah

Šentrupert (71,72)
Osilnica (83,64)
Zavrč (84, 52)
Bloke (89,63)
Divača (90,71)
Žetale (92,52)
Lukovica (92,77)
Sodražica (92,8)
Cerkvenjak (93,30)
Loška dolina (93,60)