7. 4. 2011 | Mladina 14 | Politika
Žensko-moška razmerja
Zakaj je v Murski Soboti 113 žensk na 100 moških, v Šentrupertu pa le 72?
V Murski Soboti, kjer je razlika med moškimi in ženskami največja v državi, v domu za ostarele med 290 varovanci biva kar 216 žensk. (na fotografiji stavka v Muri leta 2009)
© Borut Peterlin
V Sloveniji med malo več kot dvema milijonoma prebivalcev prevladujejo ženske. Skoraj 19 tisoč več jih je kot moških, povprečno 102 ženski na 100 moških.
A če se spustimo na raven občin, so razlike večje, velike. Tako imajo statistično gledano moški največjo izbiro med ženskami v Murski Soboti, kjer živi skoraj 113 žensk na 100 moških. Najmanj žensk (skoraj 72 na 100 moških) pa je v občini Šentrupert, zato bi teoretično ženske tam lahko hitro našle partnerja. Zakaj takšne razlike? Je toliko moških pobegnilo iz pomurske regije? So ženske tam tako grozne? Zakaj je toliko moških v Šentrupertu?
Pri interpretaciji spolne sestave iz statističnih podatkov je treba vedeti, da so podatki odvisni od definicije prebivalstva. Ta se je nazadnje spremenila leta 2008. Barica Razpotnik iz demografskega oddelka na Statističnem uradu Republike Slovenije je pojasnila, da se »pri osebah, ki imajo prijavljeno stalno in začasno prebivališče, upošteva, da živijo na začasnem naslovu, če so tam prijavljene za najmanj eno leto«. Na začasnem naslovu so med drugim vsaj leto dni prijavljeni kaznjenci, stanovalci domov za upokojence in študentje. Če upoštevamo podatek, da je bilo pred dvema letoma med študenti bistveno več deklet kot fantov, je razumljivo, zakaj v Mariboru in Ljubljani prevladujejo predstavnice nežnega spola. V mladi občini Šentrupert, nastali leta 2007, pa je zavod za prestajanje zaporne kazni, zato je tam moških več kot žensk, pravi vodja demografskega oddelka na SURS-u Danilo Dolenc. Če se pošalimo, bi rekli, da lahko ženske v Šentrupertu najdejo moške z zanimivimi življenjskimi izkušnjami. In če se ponovno opremo na statistiko, bi rekli, da jih tudi res najdejo - povprečno so bile v Sloveniji leta 2009 sklenjene tri zakonske zveze na 1000 prebivalcev, v Šentrupertu pa skoraj pet, kar je visoko na lestvici števila porok po občinah.
Najvišje povprečje pri številu porok je v celotni državi dosegla majhna občina Hodoš (6,3 sklenjene zveze na 1000 prebivalcev). Tudi »pretežno moški« občini Bloke in Zavrč sta precej nad povprečjem po številu porok. Pa ločitve? Mogoče so si pari danes bolj pripravljeni priznati, da življenjske poti ne morejo več nadaljevati skupaj, ali pa so postali partnerji drug do drugega manj potrpežljivi. Zadnje desetletje namreč število razvez narašča, število sklenjenih zakonskih zvez pa upada. Vendar je za zdaj porok še vedno več, težko pa bi rekli, ali prevladujejo v »moških« oziroma »ženskih« občinah.
Statistika lahko prikazuje marsikateri zanimiv trend, a je pri interpretaciji povprečij treba poudariti, da v kaki majhni občini že majhne spremembe lahko vplivajo na velike statistične razlike. Demografinja Milivoja Šircelj: »Manjše ko je število prebivalcev, večja je verjetnost naključnih vplivov, zato je razlaga razlik med občinami brez dodatnih analiz skoraj nemogoča.« V občini Ig je recimo ženski zapor, pa tam žensk ni več kot moških (97,44 na 100 moških). Najmanjša slovenska občina Osilnica pa je druga občina z največ moškimi. Resda ima sedem cerkva, vendar to ne pomeni, da je tam veliko duhovnikov, ki bi zviševali povprečje. Kot so povedali na občini, je duhovnik le eden. »Prevlada moških« je zato v kraju s 400 prebivalci morda zgolj naključje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.