14. 4. 2011 | Mladina 15
Nedelovni inšpektor
Brezigarjeva zavest
Borut Brezovar
© Borut Krajnc
Kaj že dela glavni inšpektor za delo? Po podatkih komisije za preprečevanje korupcije ima glavni inšpektor za delo Borut Brezovar vse več dela. Iz leta v leto naj bi kopičil vse več avtorskih pogodb, na podlagi katerih različnim podjetjem predava s svojega delovnega področja. Lani denimo za 20 tisoč evrov.
V svojem rednem delovnem času - včasih sicer predava tudi dopoldne, a le zato, ker si popoldne ne šteje nadur - pa naj bi »z zavračanjem zakonskih pristojnosti« oblikoval politiko nevarstva človekovega dostojanstva in drugih temeljnih pravic v delovnem okolju. Ni samo dopuščal trpinčenja javnega uslužbenca, s podjetjem, ki je po njegovem nasvetu nezakonito odpustilo nosečnico, je nato celo sklenil svetovalno pogodbo.
Kako nizko lahko še pademo? Po tem, ko smo leto dni brali o fiktivnih stečajih, o izvozu denarja v davčne oaze, o neizplačevanju pokojninskih prispevkov, o uničevanju dokumentacije in o delavskem kreditiranju gradbenih baronov z denarjem, ki so ga pred tem delavci zbrali za preminule tovariše, je manjkal samo še »nedelovni« glavni inšpektor.
A kljub popolni odpovedi varovalk razmere očitno le niso tako črne. Upanje še obstaja. »Dozoreti mora družbena zavest, da moramo proti takim pojavom ostro ukrepati. Po mojem smo šele letos prišli tako daleč, da na kršitev delavskih pravic nič več ne gledamo kot na obroben pojav, ampak kot na nekaj, kar načenja državo. K temu preobratu ni prispevala samo kriza,« je Brezigar dejal lani v intervjuju za Mladino.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 4. 2011 | Mladina 15
Borut Brezovar
© Borut Krajnc
Kaj že dela glavni inšpektor za delo? Po podatkih komisije za preprečevanje korupcije ima glavni inšpektor za delo Borut Brezovar vse več dela. Iz leta v leto naj bi kopičil vse več avtorskih pogodb, na podlagi katerih različnim podjetjem predava s svojega delovnega področja. Lani denimo za 20 tisoč evrov.
V svojem rednem delovnem času - včasih sicer predava tudi dopoldne, a le zato, ker si popoldne ne šteje nadur - pa naj bi »z zavračanjem zakonskih pristojnosti« oblikoval politiko nevarstva človekovega dostojanstva in drugih temeljnih pravic v delovnem okolju. Ni samo dopuščal trpinčenja javnega uslužbenca, s podjetjem, ki je po njegovem nasvetu nezakonito odpustilo nosečnico, je nato celo sklenil svetovalno pogodbo.
Kako nizko lahko še pademo? Po tem, ko smo leto dni brali o fiktivnih stečajih, o izvozu denarja v davčne oaze, o neizplačevanju pokojninskih prispevkov, o uničevanju dokumentacije in o delavskem kreditiranju gradbenih baronov z denarjem, ki so ga pred tem delavci zbrali za preminule tovariše, je manjkal samo še »nedelovni« glavni inšpektor.
A kljub popolni odpovedi varovalk razmere očitno le niso tako črne. Upanje še obstaja. »Dozoreti mora družbena zavest, da moramo proti takim pojavom ostro ukrepati. Po mojem smo šele letos prišli tako daleč, da na kršitev delavskih pravic nič več ne gledamo kot na obroben pojav, ampak kot na nekaj, kar načenja državo. K temu preobratu ni prispevala samo kriza,« je Brezigar dejal lani v intervjuju za Mladino.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.