21. 4. 2011 | Mladina 16 | Ekonomija
Odpadki so dragoceni viri
Nova pravila EU za predelavo starega železa, jekla ali aluminija
Odpadki ali surovine?
© Arhiv Mladine
Evropska komisija je z uredbo, ki bo začela veljati 9. oktobra letos, pravkar določila merila, kdaj je odpadno železo, jeklo in aluminij odpadek in kdaj surovina. Kmalu bo enake pogoje določila še za odpadni papir, steklo in baker. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pravi, da je odpadke treba začeti obravnavati kot dragocene vire. Antonija Božič Cerar, samostojna svetovalka v službi za varstvo okolja na Gospodarski zbornici Slovenije, pa pojasnjuje, da se bodo lahko podjetja, ki bodo imela preverjene sisteme kakovosti, po uveljavitvi uredbe izognila pridobivanju dovoljenj za predelavo starega železa, jekla ali aluminija.
Tovrsten sistem jim bo dovoljeval tudi prekvalifikacijo odpadka v surovino, kar bo pomembno za predelovalce, ki bodo lahko oddali »odpadke« tudi podjetjem, ki doslej niso imela dovoljenja za njihovo predelavo. Ker uredba predvideva pogoje, v skladu s katerimi se lahko odpadki prekvalificirajo v surovine, in tudi zunanje preverjanje teh pogojev, pa ni pričakovati, da bi nova uredba odpravila administrativne zahteve.
»Bodo pač drugačne in se bodo podjetja odločila, ali bodo trgovala z odpadki ali s surovinami. Nekatera podjetja se bodo verjetno odločila za obe možnosti, saj večji predelovalci, ki imajo dovoljenje za predelavo teh odpadkov, že vrsto let izvajajo podoben nadzor nad kakovostjo odpadnega železa, jekla in aluminija, po sistemu, kot ga predvideva uredba,« razlaga Antonija Božič Cerar.
V EU sicer splošno velja, da morajo za snov ali izdelek obstajati običajna raba in trg ali povpraševanje. Obstajati morata tehnološki postopek za predelavo oziroma nadaljnjo uporabo in standard, ki določa tehnične/tržne lastnosti snovi ali izdelka. Uredba, ki jo je pravkar objavila evropska komisija, natančneje določa ta merila za odpadno železo, jeklo in aluminij. Ker gre za uredbo, bo neposredno veljala v vseh državah članicah EU. Pravila bodo torej povsod enaka. »Predvidevamo, da bo uredba olajšala vprašanja pri prehodu odpadkov med članicami. Odpadki/surovine bodo lahko potovali kot odpadki, če bodo predelani v napravi, ki ima dovoljenje za predelavo odpadkov, oziroma kot surovina, če naprava tega dovoljenja ne bo imela,« še pojasnjuje Božič Cerarjeva.
V nasprotju s Slovenijo v drugih članicah EU niso vedno vztrajali, da morajo proizvajalci, ki v svojem proizvodnem procesu uporabljajo odpadno železo, jeklo ali aluminij, pridobiti dovoljenje za predelavo odpadkov. Kar nekaj odpadnih materialov, kot so staro železo, odpadni aluminij, steklo, papir, tekstil, plastika in barvne kovine, je pomembna sekundarna surovina v proizvodnih procesih tudi v Sloveniji. Sprva so morala podjetja posebej pridobivati dovoljenja za predelavo teh odpadkov, zdaj pa je to dovoljenje vključeno v celovito okoljevarstveno dovoljenje.
Morebitna ovira za večjo poenostavitev zahtev pri trgovanju in uporabi sekundarnih surovin je po oceni Božič Cerarjeve evropska zakonodaja na področju kemikalij (direktiva REACH), ki predpisuje, da morajo proizvajalci in uvozniki več kot ene tone snovi na leto v obliki pripravkov oziroma izdelkov opraviti registracijo pri agenciji za kemikalije v Helsinkih. Prve izkušnje z registracijo kažejo, da je ta postopek mnogo bolj zapleten in prinaša večje stroške kot izvajanje predpisov s področja odpadkov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.