21. 4. 2011 | Mladina 16
Racionalizacija
Naj privarčevana sredstva ostanejo bolnišnicam?
Na Onkološkem inštitutu (OI) so se odločili za vložitev tožbe zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ker jim je ta februarja odvzel 7,6 milijona evrov. Znesek odvzetih sredstev je razlika med načrtovano višino porabljenih sredstev za draga bolnišnična zdravila in realizirano vrednostjo teh zdravil v lanskem letu. Gre zlasti za biološka zdravila, ki se največ uporabljajo prav v onkologiji. V tak sistem financiranja 33 dragih bolnišničnih zdravil so poleg OI vključene še tri bolnišnice. Tudi tem je zavarovalnica odvzela razliko med načrtovano in dejansko porabljeno vrednostjo zdravil. Za tožbo se je za zdaj odločil le OI, vendar ga druge bolnišnice pri tem podpirajo.
Reševanje spora prek sodišča sicer ni nekaj, čemur bi bili lahko brez zadržkov naklonjeni, a OI skoraj ni preostalo drugega, saj ministrstvo za zdravje v tem sporu ne želi biti arbiter. Na ZZZS poudarjajo, da bolniki zaradi odvzetih sredstev niso v ničemer prikrajšani, saj zdravljenje z dragimi zdravili poteka v skladu z medicinsko doktrino, to pomeni, da jih prejmejo vsi bolniki, ki jih tudi dejansko potrebujejo. Na OI pa poudarjajo, da so si nižje cene zdravil izborili s pogajanji s farmacevtskimi podjetji, zato bi jim ZZZS moral dopustiti, da bi tako privarčevana sredstva obdržali.
»Prihranke zaradi nižjih cen zdravil nismo usmerili nikamor drugam kot samo v boljšo oskrbo bolnikov na inštitutu,« pravi Ana Žličar, generalna direktorica OI. Še več: »Če bi ZZZS porabljena zdravila kril po načrtovanih cenah, do katerih je zavod prišel z valorizacijo cen, potem bi bil zavod OI dolžan že 1,6 milijona evrov.« Nasprotno so na ZZZS prepričani, da je njihov nadzor porabe sredstev za draga bolnišnična zdravila ustrezen in učinkovit, predvsem pa preglednejši. Opozarjajo tudi na velike razlike v dejanski porabi nekaterih dragih zdravil glede na načrt OI. Tako naj bi inštitut pri petih zdravilih načrtoval za več kot 800 tisoč evrov porabe, dejanska poraba pa je bila nič. Pri nekaterih drugih zdravilih je bila dejanska poraba tudi za več kot tisoč odstotkov višja od načrtovane.
Da je rezerve še veliko, ni dvoma. Tudi pri ceni zdravil, saj je očitno, da jih bolnišnice farmacevtski industriji še vedno občutno preplačajo. Toda ali bolnišnice res lahko vnaprej natančno vedo, kakšne bodo potrebe bolnikov, ki jih bodo zdravile? Verjetno ne. Poleg tega se postavlja vprašanje avtonomije bolnišnic. Opisani primer nazorno kaže, da avtonomije nimajo in da želi ZZZS imeti popoln nadzor nad razporejanjem zdravstvenega denarja. To je po svoje logično, saj mora biti financiranje v zdravstvu pregledno. Težava je, da takšno birokratsko razmišljanje ZZZS ni nujno v prid bolnikom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.