21. 4. 2011 | Mladina 16 | Politika
Stožice spet na tapeti
Je Zoran Janković evropske milijone za stadion dobil neupravičeno?
Stadion Stožice: Še vedno poskusno obratovanje (polaganje trave, maj 2010)
© Miha Fras
Eden od razlogov za odstop Duše Trobec Bučan z mesta ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je povezan tudi s financiranjem nogometnega stadiona in športne dvorane v Stožicah. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) je namreč na zahtevo Evropske komisije pred časom preverila pravilnost izvedbe javnega razpisa, po katerem je ministrstvo za šolstvo in šport sofinanciralo gradnjo tega športnega kompleksa. Na razpisu je ministrstvo gradnjo sofinanciralo z 9,4 milijona evri, od tega z osmimi milijoni evropskega denarja. Na SVLR so med drugim ugotovili kršitev pogoja razpisa, po katerem bi moral stadion do konca lani pridobiti uporabno dovoljenje. Zagata je v tem, da stadion uporabnega dovoljenja še danes nima. Že od 10. avgusta lani, torej že skoraj devet mesecev, obratuje zgolj na podlagi odločbe ministrstva za okolje in prostor o poskusnem obratovanju. Po mnenju ministrstva za šolstvo in šport ter po mnenju ljubljanskega župana Zorana Jankovića je to pravzaprav eno in isto, zato o kršitvi javnega razpisa ni mogoče govoriti. Pa to res drži?
Gledano strogo formalistično, seveda ne. Odločbe o poskusnem obratovanju ni mogoče povsem enačiti z uporabnim dovoljenjem. Razpis je jasno določal, da mora imeti objekt uporabno dovoljenje, saj sicer ne sme kandidirati za razpisana sredstva. Toda če objekt nima uporabnega dovoljenja, to nujno še ne pomeni, da ne more oziroma ne sme obratovati. Obratuje lahko zgolj na podlagi odločbe o začasnem obratovanju. Zakon o graditvi objektov začetek uporabe objekta sicer res pogojuje s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Toda hkrati priznava izjeme. Določena vrsta objektov, če tako predpisuje poseben zakon (v primeru stadiona je to zakon o varstvu okolja), se lahko začne uporabljati tudi na podlagi odločbe o poskusnem obratovanju. Ker je bil stadion ob razpisu uradno že v uporabi, o kaki zares veliki kršitvi razpisa pravzaprav ni mogoče govoriti. Prav zato, ker je šlo bolj za formalizem kot pa za vsebinsko kršitev razpisa, SVLR ni zahtevala vračila celotnega zneska evropskih sredstev, pač pa se je odločila za minimalno možno korekcijo v višini desetih odstotkov. Mateja Čepin, direktorica urada za kohezijsko politiko na SVLR, pravi, da za zdaj še ni odločeno, od koga se bo teh deset odstotkov terjalo, jasno pa je, da sta kandidata samo dva: ali ljubljanska mestna občina ali pa ministrstvo za šolstvo in šport. Pri vsem skupaj je najbolj nenavadno ravnanje nekdanje ministrice Trobec Bučanove. Ta se je namreč še nedavno strinjala z uradno ugotovitvijo SVLR o kršitvah pogojev razpisa, ob odstopu pa je svoje stališče diametralno spremenila, češ da mnenja urada za kohezijsko politiko ne podpira. Še več. Mnenje urada je označila za nestrokovno in premalo konkretno, izjavila pa je tudi, da urad z njim prelaga odgovornost na ministrstvi za finance in šolstvo. Ta očitek je povsem neupravičen, saj je urad v svoji presoji dejansko le sledil črki razpisa. Po drugi strani pa Trobec Bučanova nikoli ni želela prevzeti nikakršne odgovornosti, saj uradnega mnenja SVLR, ki so ga pripravili na uradu za kohezijsko politiko, nikoli sploh ni bila pripravljena podpisati. Toliko o njeni kompetentnosti in prevzemanju odgovornosti na ministrskem položaju!
Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je »poskusno obratovanje obvezno za objekte z vplivi na okolje, za katere se je na podlagi zakona o varstvu okolja izvedla presoja vplivov na okolje ter pridobilo okoljevarstveno soglasje«. V času poskusnega obratovanja mora investitor, v primeru stadiona Stožice je to podjetje Grep, izvajati monitoring podzemnih voda ter izvesti vse predpisane meritve hrupa in elektromagnetnega sevanja, še pred potekom roka poskusnega obratovanja pa mora zahtevati, da se opravi zaključni tehnični pregled objekta. Odločba o poskusnem obratovanju je potemtakem ekvivalentna uporabnemu dovoljenju za določen čas, to je za čas monitoringa. Drugače kot tako, da se stadion napolni z obiskovalci, pač ni mogoče ugotoviti, ali hrup med prireditvijo presega predpisano omejitev ali ne. Na ljubljanski občini zagotavljajo, da objekt stadiona obratuje povsem legalno, ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje in je tudi požarno popolnoma varen, saj »požarna varnost ni predmet monitoringa in je ena izmed najpomembnejših tem na tehničnem pregledu, ki je bil opravljen lansko poletje, še pred izdajo odločbe o poskusnem obratovanju«. Z ministrstva za šolstvo pa so nam posredovali odločbo upravnega sodišča v Novi Gorici, v kateri to ugotavlja, da javni razpis za naložbe v športne objekte ni bil prilagojen k favoriziranju točno določenega objekta, v tem primeru stadiona Stožice. Ta odločitev sodišča ne preseneča, saj je že po zdravi kmečki logiki jasno, da razpis ni bil prilagojen. Če bi namreč bil, ministrstvo za šolstvo med razpisne pogoje ne bi uvrstilo zahteve o uporabnem dovoljenju, pač pa bi, precej bolj spretno, zapisalo, da zadošča že, če je objekt v uporabi na podlagi odločbe o začasnem obratovanju. Ob objavi razpisa je bilo ministrstvu za šolstvo namreč kristalno jasno, da stadion Stožice do konca leta 2010 ne bo imel uporabnega dovoljenja. Naj tu še dodamo, da ima investitor pravico zaprositi za podaljšanje odločbe o poskusnem obratovanju, kar bo podjetje Grep verjetno tudi storilo, saj se sedanja odločba izteče 10. maja, torej že čez nekaj dni, zaključni tehnični pregled na stadionu pa za zdaj še ni bil opravljen. Stvari bi se znale bistveno bolj zaplesti, če bi se po preteku odločbe o poskusnem obratovanju pri tehničnem pregledu izkazalo, da stadion ne ustreza predpisanim merilom, in mu ministrstvo za okolje in prostor zaradi tega ne bi izdalo uporabnega dovoljenja. Takrat bi se namreč lahko odprlo vprašanje vračila celotnega zneska evropskih sredstev in ne zgolj desetih odstotkov.
Za zdaj je v tej zgodbi precej bolj od domnevne kršitve razpisa problematično dejstvo, da tako pomemben objekt, ki lahko naenkrat sprejme več deset tisoč obiskovalcev, kar devet mesecev obratuje zgolj na podlagi odločbe o poskusnem obratovanju. Gre za podobno zgodbo kot pri avtocestah, saj se tudi tam dogaja, da so v uporabi več let, preden dobijo uporabno dovoljenje. Je za predpisane okoljske meritve, ko gre za stadion, res potrebnih devet mesecev? Zdi se, da gre ministrstvo za okolje in prostor z zavlačevanjem bolj na roko investitorjem, kot pa ga zanimata varnost obiskovalcev stadiona in nemoteno življenje okoliških prebivalcev. To pa zbuja skrb.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.