21. 4. 2011 | Mladina 16
Med dvema ognjema
Palestincem v Gazi ne uničuje življenja le izraelska blokada, temveč številni med njimi trpijo tudi pod zatiralsko vladavino Hamasa, ki je v zadnjih petih letih postopoma prevzel popolno oblast v Gazi. Kaj torej točno je Hamas, kaj je botrovalo njegovemu razvoju in kako poteka utrjevanje njegove vladavine v Gazi?
Hamas je zaprl številne civilnodružbene centre, med njimi tudi center Šarek, ki je za otroke v Gazi organiziral različne aktivnosti čez poletne počitnice. Zdaj so zanje v glavnem na voljo Hamasovi centri, v katerih jih učijo militantno interpretacijo Korana in borilne veščine.
© Erik Valenčič
Dom Amal Tavofik Hamd je eden lepših, kar sem jih videl v Bejt Hanunu, kraju na skrajnem severu Gaze. Z zaobljenimi zidovi, širokim glavnim vhodom in velikimi okni v pritličju spominja na vilo. Med zadnjo vojno pred dvema letoma so ga izraelski vojaki uporabljali za bunker. Ko je buldožer podrl del zidu in zapeljal na vrt, se je Amal, ženska skoraj petdesetih let, odločno postavila predenj in od začudenih vojakov zahtevala, naj se nemudoma poberejo z njenega dvorišča. Nazadnje je vendarle morala z družino začasno zapustiti dom. Vojaki so v drugem nadstropju njene hiše na več mestih prebili stene, da so lahko ostrostrelci skozi luknje nadzirali prvo bojno črto okoli Bejt Hanuna, k sreči pa ob umiku niso razdejali celotnega sadovnjaka. Tako ta Amalino družino še vedno bogato obdaruje s pomarančami, z jabolki, limonami ter olivami. Potem ko smo že nekaj časa sedeli za veliko mizo na njenem dvorišču in lagodno žvečili sadje, sem se odločil, da preidem k bistvu svojega obiska. Se lahko sedaj pogovoriva o Hamasu, sem vprašal. Razprla je roke. »Seveda, pogovoriva se. Nimam težav s tem, da zapišeš vse, z mojim imenom vred,« je dejala in se nasmehnila. »Kaj pa mi lahko še naredijo?« Marsikaj, sem pomislil in odprl beležko.
Amal je namestnica sekretarja Revolucionarnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in članica Fataha. Ta je od leta 2007 s Hamasom v svojevrstni državljanski vojni, ki je Palestince razdelila politično in ozemeljsko. Sekularni Fatah suvereno obvladuje Zahodni breg, islamistični Hamas pa Gazo. Fatahova rumena zastava je tako povsem izginila iz javnega življenja v Gazi in zelo podobna usoda je doletela tudi njegove vidnejše predstavnike. Tisti, ki v času krvavih medsebojnih spopadov junija 2007 niso bili ubiti, zaprti ali pregnani na Zahodni breg, so danes Hamasovi talci. Amal je ministrstvo za notranje zadeve v Gazi trikrat zaprosila za odobritev potovanja na Zahodni breg, kjer bi se morala udeležiti zasedanja PLO, in bila trikrat zavrnjena. Ko se je decembra odpravljala na pot v Južnoafriško republiko na neko mednarodno konferenco, kamor naj bi poletela iz Kaira, so ji policisti na mejnem prehodu Rafa, južnem mejnem prehodu z Egiptom, odvzeli dokumente in jo odpeljali na zaslišanje. »Zanima jih Fatahovo delovanje v Gazi in na Zahodnem bregu,« je na kratko pojasnila in dodala, da so jo že večkrat takole zaslišali. »Tukajšnje aktivistke za ženske pravice smo želele pripraviti okroglo mizo o tej temi, a nismo dobile dovoljenja, zgolj pozive na zaslišanje. Na policijski postaji so mi govorili: ''Nič ne moreš, Fatah tukaj nima več moči''.«
Amal je hkrati članica Generalne zveze palestinskih žensk in je o družbenih spremembah v Gazi, ki so prišle s Hamasovo oblastjo, govorila s tega vidika. »Kar se položaja žensk tiče, se je ta zadnja leta, po Hamasovem prevzemu oblasti, zelo poslabšal. Palestinke v Gazi smo si pred tem izborile nekatere pravice v družbi in bile delno tudi politično zastopane, in čeprav smo se naprej borile za še večjo enakopravnost, je bil naš napredek očiten. Od januarja 2006, ko je Hamas zmagal na volitvah in posledično še prevzel popolno oblast, pa drsimo v času nazaj. Hamas je zapovedal obvezno nošenje naglavnih pokrival v javnih prostorih, moški in ženska se ne smeta družiti, če nista poročena ali v sorodu, in policija ima pooblastila, da na ulicah preverja identiteto parov, številne centre za ženske pravice so zaprli in tako dalje. Dejansko okoli nas poteka postopna talibanizacija družbe.«
Amal je bila ena izmed redkih ljudi, ki so bili pripravljeni brez zadržkov in pogojev spregovoriti o Hamasovi vladavini. Večina drugih sogovornikov je dejala, da nočejo izgubiti službe ali si nakopati kakih drugih težav. Kar nekaj jih je poudarilo: »Prosim, naj se moje ime ne pojavi v članku, ker nočem biti ob noge.« Ta kolektivna skrb za zdravje nog me je begala, dokler nisem na nekem zasebnem računalniku videl posnetkov javnih mučenj in linčanj, ki so potekala junija 2007 sredi belega dne. Pripadniki Hamasa so denimo zajetemu članu Fataha s kolom na več mestih zlomili obe nogi. Nekomu drugemu so noge prestrelili z več ducat naboji in ga potem vlekli po cesti z avtom, dokler ni umrl. To nasilje, ki ga nihče ni mogel napovedati, je bil tako velik šok za Palestince v Gazi, da si do danes niso opomogli od njega. Podobne kršitve človekovih pravic se nadaljujejo, le da sedaj potekajo v zaporih. V Gazi je v zadnjih štirih letih zavladalo ozračje strahu in nezaupanja. Povedano drugače: številni prebivalci Gaze ne doživljajo nasilja nujno samo od zunaj.
Vendar začnimo zgodbo na začetku.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.