21. 4. 2011 | Mladina 16 | Družba
Včasih »dovolj dobro« ni dovolj dobro
Obnova Centromerkurja, Hotela Palace in Nebotičnika
Ko se v Palači Urbanc umaknemo iz osrednjega prostora s stopniščem, bi lahko bili v kateremkoli nakupovalnem središču na svetu. Če se zdi sožitje med starimi hišami in sodobno korporativno logiko nemogoče, se je treba samo zapeljati do mestnega središča Dunaja, kjer je takih primerov veliko.
© Miran Kambič
Palača Urbanc oziroma bivši Centromerkur. Hotel Palace. Nebotičnik. Kaj imajo skupnega? Vsi trije objekti so ikone, nenadomestljivi predstavniki svojega časa. Vsi trije so doživeli dolgotrajen in počasen propad. V zadnjih nekaj letih so bili vsi trije celovito prenovljeni. Zveni kot zgodba s srečnim koncem. A na žalost so zadeve bolj zapletene, kot je videti na prvi pogled.
Našteti objekti imajo neverjetno veliko stičnih točk. Prvič, so edinstveni arhitekturni dosežki in so na seznamu zaščitene stavbne kulturne dediščine. Še več kot to; vsi trije so prvenci, zvezde v času svojega nastanka. Palača Urbanc je bila zgrajena leta 1903 in je edinstven primerek secesijskega sloga gradnje v Sloveniji, z okrasjem po vzoru nemških in francoskih stilov. Hotel Palace je bil odprt leta 1910, zgrajen v poznem secesijskem slogu; v tistem času je bil poleg hotela Excelsior v Benetkah najlepši in največji hotel na Jadranu. Nebotičnik je kot nepremičninsko investicijo tik pred gospodarskim zlomom leta 1929 naročil Pokojninski sklad, projektiral pa ga je Vladimir Šubic. Bil prva stavba v Sloveniji, ki je ambiciozno segla v višino; prav tako je eden prvih programsko hibridnih objektov, s trgovinami v pritličju, pisarnami v nižjih in stanovanji v višjih nadstropjih ter gostilno in kavarno na vrhu.
Hiše z dušo
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Družba
Ko se v Palači Urbanc umaknemo iz osrednjega prostora s stopniščem, bi lahko bili v kateremkoli nakupovalnem središču na svetu. Če se zdi sožitje med starimi hišami in sodobno korporativno logiko nemogoče, se je treba samo zapeljati do mestnega središča Dunaja, kjer je takih primerov veliko.
© Miran Kambič
Palača Urbanc oziroma bivši Centromerkur. Hotel Palace. Nebotičnik. Kaj imajo skupnega? Vsi trije objekti so ikone, nenadomestljivi predstavniki svojega časa. Vsi trije so doživeli dolgotrajen in počasen propad. V zadnjih nekaj letih so bili vsi trije celovito prenovljeni. Zveni kot zgodba s srečnim koncem. A na žalost so zadeve bolj zapletene, kot je videti na prvi pogled.
Našteti objekti imajo neverjetno veliko stičnih točk. Prvič, so edinstveni arhitekturni dosežki in so na seznamu zaščitene stavbne kulturne dediščine. Še več kot to; vsi trije so prvenci, zvezde v času svojega nastanka. Palača Urbanc je bila zgrajena leta 1903 in je edinstven primerek secesijskega sloga gradnje v Sloveniji, z okrasjem po vzoru nemških in francoskih stilov. Hotel Palace je bil odprt leta 1910, zgrajen v poznem secesijskem slogu; v tistem času je bil poleg hotela Excelsior v Benetkah najlepši in največji hotel na Jadranu. Nebotičnik je kot nepremičninsko investicijo tik pred gospodarskim zlomom leta 1929 naročil Pokojninski sklad, projektiral pa ga je Vladimir Šubic. Bil prva stavba v Sloveniji, ki je ambiciozno segla v višino; prav tako je eden prvih programsko hibridnih objektov, s trgovinami v pritličju, pisarnami v nižjih in stanovanji v višjih nadstropjih ter gostilno in kavarno na vrhu.
Hiše z dušo
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.